Od tega, kdaj nastaviti budilko, do tega, kdaj pojesti večerjo. Strokovnjaki pravijo, da za vse obstaja pravi čas, ki so ga tudi zelo natančno določili.
Budilko nastavite ob 7:22
Študija Univerze Westminster je pokazala, da so ravni stresnih hormonov pri tistih, ki se zbudijo med 5:22 in 7:21, višje, kot pri tistih, ki vstanejo pozneje. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bolj nagnjeni k slabemu razpoloženju, bolečinam v mišicah, prehladom in glavobolom. Neil Stanley, neodvisni strokovnjak za spanje, trdi, da čeprav je vstajanje ob 7. uri dobro za večino, nedavna študija kaže, da je za dolgo življenje pomembnejše, da vstajamo ob istem času (uro prej ali pozneje, tudi ob koncih tedna), poroča The Telegraph.
Zajtrkujte pred osmo uro
Ko vstanete iz postelje, zajtrkujte, in to še pred osmo uro. Študija iz lanskega leta je pokazala, da uživanje zajtrka po 9. uri zjutraj poveča tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, in sicer za 59 odstotkov. Neka druga študija pa poudarja, da je pri vas, če zajtrkujete ob 9. uri zjutraj, verjetnost, da boste zboleli za srčno-žilnimi boleznimi, za 6 odstotkov višja, v primerjavi s tistimi, ki jedo ob 8. uri zjutraj. Anna Palomar Cros, raziskovalka na Barcelonskem inštitutu za globalno zdravje, je povedala: “Vemo, da igra čas obrokov ključno vlogo pri uravnavanju cirkadianih ritmov ter nadzoru glukoze in lipidov.”
Zobe si umijte pred jedjo
Zobozdravnica Shaadi Manouchehri svetuje, da si še pred zajtrkom umijemo zobe, da si ne poškodujemo sklenine. Bakterije v ustih namreč med jedjo proizvajajo kislino, s katero razgradijo sladkor v hrani. Če po jedi prehitro sežemo po zobni ščetki, lahko to kislino vtremo v zobe, kar bo pospešilo obrabo.
Kavo pijte med 9. in 14. uro
Slaba novica za zgodnje ptice, ki zjutraj najprej spijejo skodelico kave. Stopnja pozornosti je povezana s produkcijo kortizona, ki je najvišja med 8. in 9. uro zjutraj. Naloga kave je, da spodbudi izločanje kortizona, ker pa je raven tega hormona zjutraj že samo po sebi visoka, kava ne bo imela prav velikega učinka. Kofein na telo vpliva tudi do osem ur, zato se je kavi po 14. uri dobro odpovedati. Ta omejitev je seveda odvisna od tega, kdaj hodite spat.
Telovadite med 6:30 in 8:30 ter med 18. in 20. uro
Ameriška študija je pokazala, da telovadba pri ženskah znižuje pritisk in zmanjšuje maščobo na trebuhu, če telovadijo med 6:30 in 8:30. Gibanje med 18. in 20. uro pa naj bi pospešilo rast mišic in povečalo vzdržljivost. Telegraph še poroča, da bodo moški največ maščobe izgubili med večernimi treningi. Večerna telovadba ima pri njih tudi najbolj blagodejen vpliv na krvni tlak.
Pomembne odločitve sprejemajte med 11. in 12. uro
Znanstveniki trdijo, da obstaja celo za sprejemanje odločitev optimalen čas. O svojih težavah je menda najboljše razmišljati med 11. in 12. uro. Profesor Russell Foster, nevroznanstvenik z univerze v Oxfordu, pravi, da so naše kognitivne sposobnosti in reakcijski čas takrat na vrhuncu. V tem časovnem okvirju je tudi naše razpoloženje najboljše, zato so takrat tudi možnosti, da od nekoga dobite odgovor, ki si ga želite, največje.
Popoldanski počitek naj bo med 12. in 16. uro
Neka japonska študija je pokazala, da lahko 20-minutni spanec ob 12.20 zagotovi, da vam popoldne ne bo padla energija. Dremanje čez dan bi lahko starejšim ljudem pomagalo ohraniti mentalno bistrost, saj zmanjšuje krčenje možganov. Od 35. leta se možgani skrčijo za 0,2 do 0,5 odstotka na leto, po 60. letu pa še hitreje. Študija kaže, da imajo ljudje, ki podnevi zadremajo, večji volumen možganov, kar pomeni, da bi se lahko njihovi možgani čez čas manj skrčili.
Večerjajte med 19. in 20. uro
Obedovanje ob poznejšem času lahko poveča tveganje za sladkorno bolezen in odvečno telesno težo. Španski znanstveniki so odkrili, da je verjetnost nastanka prekomerne telesne teže pri tistih, ki večerjajo v roku dveh ur pred odhodom v posteljo, petkrat večja kot pri tistih, ki večerjajo zgodaj. Dr. Stanley je za The Telegraph povedal: “Da bi lahko zaspali, mora telesna temperatura pasti za eno stopinjo. Kurjenje kalorij ustvarja toploto, zato vas bo pozen obrok pogrel. V idealnem primeru bi morali jesti najpozneje tri ure pred spanjem.”
V posteljo se podajte med 22. in 23. ure
Raziskava, opisana v European Heart Journal, pravi, da je najboljši čas za odhod v posteljo med 22. in 23. uro. Tako boste zmanjšali tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Tisti, ki gredo spat po polnoči, imajo za 25 odstotkov večje tveganje za srčni infarkt in možgansko kap. Optimalen čas spanja je sedem ur. Raziskave so pokazale, da imajo tisti, ki spijo od šest do osem ur na dan, manj možnosti za razvoj številnih bolezni in živijo dlje. Ena študija sicer trdi, da je bolj kot čas spanca pomembna doslednost pri ohranjanju spalne rutine.