Vendar pa to novo življenjsko obdobje prinaša številne tegobe in neprijetnosti. Do njih pride zaradi zmanjšanega delovanja jajčnikov in pomanjkanja estrogena. Zaradi tovrstnih burnih hormonskih fluktuacij so nekatere težave bolj opazne, druge pa »napadajo« iz ozadja. Verjetno pa se bo večina žensk strinjala, da so najbolj zoprna tegoba menopavze vročinski oblivi. Poglejmo, zakaj.
Tegobe menopavze
Tri do pet let pred menopavzo se skoraj 70 odstotkov žensk spopada z motnjami v menstrualnem ciklu. Pogosto poročajo o nerednih krvavitvah – in prav ta sprememba nakazuje bližnji začetek menopavze. Menstrualni ciki postajajo vse pogostejši ali vse redkejši, neredne krvavitve pa pogosto spremlja tudi izostanek ovulacije. Vendar pa lahko diagnozo menopavze postavimo šele takrat, ko od zadnje menstruacije mine vsaj leto dni. V obdobju pred diagnozo in tudi po njej se tegobe menopavze zgrinjajo nad ženske na vsakem koraku.
Simptomi menopavze se običajno delijo na blage, zmerne in hude. Vsaka ženska jih doživlja drugače, kar je odvisno tudi od individualne občutljivosti na neravnovesje spolnih hormonov. Tako sta stopnja resnosti težav in dolžina njihovega trajanja od ženske do ženske različni. Strokovnjaki, ki so preučevali ta proces, so ugotovili, da okoli 80 odstotkov žensk izkuša enake simptome, in sicer vročinske oblive, nočno potenje, motnje spanja, glavobol, omotico, suhost nožnice, težave z uriniranjem, razdražljivost in depresijo.
Normalno funkcioniranje dodatno otežujejo utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, prebavne težave, spremembe kože, las in telesne teže, upad libida, težave s spominom, razdražljivost, tesnobnost in izguba samozavesti.
Najbolj neprijetni in najdlje trajajoči simptomi
Vročinski oblivi so med prvimi in najbolj neprijetnimi težavami menopavze. Naj vam končno povemo, zakaj. Glavni krivec je nenormalna aktivacija središča za uravnavanje telesne temperature, nameščenega v hipotalamusu, sprožijo pa jo estrogenske spremembe. Možgani prejmejo sporočilo, da je telo pregreto, in mehanizem uravnavanja telesne temperature se sproži. Periferne krvne žile se razširijo – in takrat ženske občutijo nenadne vročinske valove. Ti s sabo prinesejo močno potenje, razbijanje srca in padec telesne temperature – hlajenje telesa. Napadi so pogostejši ponoči, zato se ženske pritožujejo tudi nad nočnim potenjem. Ker lahko te spremembe trajajo več let, so vročinski oblivi postali glavni sinonim za menopavzo.
Raziskave, objavljene v časopisu JAMA, razkrivajo, da težave, kot so vročinski oblivi in nočno potenje, pri več kot polovici žensk trajajo skoraj sedem let in pol. Neverjeten je tudi podatek, da vztrajajo še štiri leta in pol po zadnji menstruaciji. Na njihovo prisotnost in trajanje dodatno vplivajo psihični dejavniki, kot so stres, depresija in anksioznost.
Zdaj veste, zakaj prav vročinski oblivi veljajo za najbolj neprijetno tegobo menopavze? Pojavijo se nenadno, prinašajo neprijetne občutke vročine in razbijanja srca ter predolgo trajajo.
Literatura:
Avis, N. E., et al. 2015. Duration of Menopausal Vasomotor Symptoms Over the Menopause Transition. JAMA Intern Med. 175 (4): 531–539.
Foto: Pexels
