V ambulantah družinskih zdravnikov zadnje tedne zaznavajo porast obiskov zaradi gripi podobne bolezni, Covida-19 in drugih akutnih okužb dihal. “Porast pripisujemo začetku šolskega leta in je za september v okviru pričakovanega. Akutne okužbe dihal so porasle predvsem pri predšolskih otrocih, šolarjih in srednješolcih, covid-19 pa v vseh starostnih skupinah z izjemo najmlajših in najstarejših,” so podatke interpretirali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). V zadnjem tednu sicer opažajo upad bolnikov zaradi gripi podobne bolezni, so pa dokazali eno okužbo z influenco tipa A(H3N2). Kot kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije je vsaj zaenkrat “globalna aktivnost kroženja virusov gripe nizka”.
V testiranih vzorcih so največkrat dokazali rinoviruse, SARS-CoV-2, enteroviruse, adenoviruse in virusi parainfluence.
Kdaj po počitku nazaj v aktivnosti?
Virusna obolenja običajno prebolimo v tednu dni, pravi Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije na Kliniki Golnik. “V tem času svetujemo počitek, zadostno uživanje tekočin, vitamin C in paracetamol. Ko se bolje počutimo in nimamo več povišane telesne temperature, gremo lahko že v prvem tednu na zmerno aktivnost, kot je krajši sprehod. Po tednu dni postopoma večamo fizično aktivnost in se lahko vrnemo na delovno mesto.”
Izjema so starejši od 65 let in bolniki s kroničnimi boleznimi. Pri njih virusna obolenja potekajo težje in običajno potrebujejo več časa do popolnega okrevanja, dodaja sogovornica. “Pogosto morajo zaradi simptomov poiskati zdravniško pomoč. Virusna obolenja namreč lahko poslabšajo kronične bolezni.”
Kaj pa otroci? Naj otrok še nekaj časa po preboleli okužbi izostane iz športnih dejavnosti? “Zdrav otrok brez kroničnih bolezni lahko po preboleli virozi, ki traja običajno teden dni, ob dobrem splošnem počutju v šoli normalno telovadi. Če ima otrok kronično bolezen in jemlje redno terapijo, je potreben posvet s pediatrom in upoštevanje njegovih navodil,” je jasna specialistka pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije.
Če po tednu dni ni bolje …
Če je prebolevanje viroze daljše od tedna dni ali pa so klinični simptomi viroze bolj intenzivni kot običajno ter se ponovno pojavi povišana telesna temperatura ali kateri od simptomov, kot so težko dihanje, bolečina v prsih, produktiven kašelj, izkašljevanje krvi in podobno, je, poudarja Adamičeva, potreben pregled pri zdravniku.
“Opravil bo klinični pregled vključno z avskultacijo prsnega koša, laboratorijskimi preiskavami krvi, rentgensko slikanje pljuč in tako dalje. Lahko namreč pride do bakterijske superinfekcije, tako s tipičnimi kot z atipičnimi povzročitelji, in je potrebno antibiotično zdravljenje.”
“Pri mlajših otrocih in starejših se pljučnica lahko kaže z neznačilnimi simptomi: utrujenost, brezvoljnost, zmedenost, zaspanost, pomanjkanjem apetita… V tem primeru moramo takoj poiskati zdravniško pomoč.”
Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije na Kliniki Golnik
Kaj pa Covid-19?
Za okužbo s Covidom-19 veljajo enaki ukrepi kot za ostale viruse, pravi specialistka pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije. “V zadnjih letih smo bili praktično vsi precepljeni in/ali hkrati večkrat v stiku z novim koronavirusom, ki povzroča Covid-19. Postal je del virusov našega okolja.”
Pri starejših nad 65 let in bolnikih s kroničnimi boleznimi, predvsem pri tistih z oslabljenim imunskim odzivom, imajo po besedah sogovornice možnost protivirusnega zdravljenja, ki pa ima sicer veliko interakcij z drugimi zdravili. Zato, “zaenkrat velja kot najbolj učinkovit ukrep pred težkim potekom COVID-19 cepljenje – navodila glede tega redno izdaja NIJZ,” je jasna.
Pred kurativo pa preventiva
Za krepitev imunskega sistema Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije na Kliniki Golnik priporoča naslednje:
- pestro in uravnoteženo prehrano brez aditivov in drugih umetnih dodatkov;
- vsakodnevno zmerno fizično aktivnost (npr. sprehod), vsaj 2x tedensko pa večjo fizično aktivnost (na primer vsaj 30-minutni trening, pri katerem se preznojimo);
- izogibanje alkoholu ter drugim prepovedanim drogam;
- izogibanje kajenju cigaret in drugih pripravkov na segrevanje;
- izogibanje stresu;
- razkuževanje rok in predmetov, ki so bili v stiku z obolelimi ter uporabo zaščitne maske z namenom zmanjšanja prenosa virusa;
- cepljenje, ki ga imamo na voljo za določene viruse. Namen cepljenja je, da virusno obolenje prebolimo blago ali celo asimptomatsko. Najbolj je cepljenje priporočljivo za bolnike s kroničnimi boleznimi, predvsem tistimi, ki oslabijo naš imunski odziv (hematološka in rakava obolenja, revmatološki bolniki, bolniki po presaditvi organov, prirojene ali pridobljene imunske pomanjkljivosti …) in starejšim od 65 let.
