To so kajenje, neurejena sladkorna bolezen, prekomerna telesna masa, povišane maščobe v krvi in visok krvni tlak, ki lahko odločilno vplivajo na posameznikovo zdravje. Pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 pa lahko kardiometabolni dejavniki močno povečajo tveganje za srčno-žilne dogodke, kot sta srčni infarkt in možganska kap, pa tudi zaplete periferne arterijske bolezni.
O tem, zakaj je prepoznavanje dejavnikov in njihovo zgodnje obvladovanje tako pomembno, smo se pogovarjali z doc. dr. Miodragom Janićem, dr. med., specialistom interne medicine s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na UKC Ljubljana.
Ni pomembna le glukoza v krvi!
Nekaterih dejavnikov, ki vplivajo na nastanek sladkorne bolezni tipa 2, kot sta starost in genetska nagnjenost, ne moremo spremeniti, lahko pa vplivamo na svojo telesno maso, obseg pasu, prehranjevalne navade, telesno aktivnost, kajenje in druge škodljive razvade.
Zdrav življenjski slog pri osebah z mejno bazalno glikemijo (mejno zvišanje glukoze v krvi od 6.1 do 6.9 mmol/l) in moteno toleranco za glukozo lahko prepreči oziroma odloži razvoj sladkorne bolezni tipa 2.
Pri vseh, ki že imajo postavljeno diagnozo sladkorne bolezni, pa zdrav življenjski slog ugodno vpliva na urejenost glukoze v krvi in pridružene dejavnike tveganja. “Moderen pristop k zdravljenju sladkorne bolezni ni več osredotočen le na glukozo v krvi, enako pomembno je treba naslavljati tudi maščobe v krvi, telesno težo, krvni tlak in zdravljenje z zdravili, ki ugodno vplivajo na delovanje srca in ledvic,” uvodoma poudari doc. dr. Janić. “Temelj je seveda zdrav življenjski slog, kamor spadajo zdrav način prehranjevanja, nekajenje, primerna telesna masa in telesna dejavnost.” Ob diagnozi o zdravi in uravnoteženi prehrani ter telesni aktivnosti svetuje usposobljen strokovnjak.
Za bolj urejeno glukozo diabetologi svetujejo vsaj 150 minut oziroma 300 minut zmerno intenzivne telesne vadbe na teden, seveda le, če splošno zdravstveno stanje osebe to dovoljuje.
Veste koliko vrečk sladkorja se skriva v kosilu?
Za marsikoga je spremeniti življenjski slog najtežje, zato so medicinske sestre edukatorice s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana razvile program TABLETKA, namenjen osebam s sladkorno boleznijo tipa 2, ki jemljejo neinzulinska zdravila. “To je interaktiven program, ki naslavlja vse vidike življenjskega sloga, s posebnimi didaktičnimi pripomočki pa skuša iz udeležencev zvabiti čim večjo aktivnost. Da bi udeležence motivirali, jim na zelo plastičen način pokažejo, kaj se dogaja z glukozo v krvi. S tovrstnim pristopom ne prepovedujemo, temveč pojasnjujemo, npr. koliko vrečk sladkorja (kakršnega dobimo ob kavi in običajno vsebuje pet gramov sladkorja) se skriva v njihovem kosilu. Ne postavljamo omejitev, ker želimo, da bi osebe s sladkorno boleznijo živele normalno in kakovostno, ob predpostavki, da razumejo, kaj je optimalna količina zaužitih kalorij,” nam program predstavi sogovornik. “Vsak, ki sem ga napotil na program, je rekel, da je spremenil svoj pogled na glukozo in bolezen.”
V programu boste izvedeli, zakaj ni enako, če spijete pomarančni sok ali pojeste pomarančo, koliko gramov sladkorja se skriva v jedeh, ki niso sladice, recimo v lepinji in čevapčičih, pa tudi zakaj bi se bilo pametno po obilnem kosilu odreči kremni rezini.
Začenja se spreminjati miselnost
Pri osebah s sladkorno boleznijo, ki imajo indeks telesne mase (ITM) 30 kg/m2 ali več, je tveganje za razvoj zapletov toliko večji. To velja tudi, če je obseg pasu pri ženskah nad 88 cm, pri moških pa nad 94 cm. Prvi korak za zmanjšanje tveganja je sprememba življenjskega sloga, v zadnjem času so na voljo tudi zdravila. “Ker imamo zdaj rešitev in orožje, s katerim lahko naslovimo debelost, se temu problemu še bolj posvečamo,” na odgovor o pomenu zmanjševanja prevelike telesne mase odgovarja doc. dr. Janić “In tu je še pozitivna povratna zanka, saj nekdo, ki je imel preveliko telesno maso, zdaj lahko shujša in tako lažje opravlja še druge elemente zdravega življenjskega sloga, kot je recimo telesna aktivnost. Začenja tudi spreminjati miselnost. Možgani so povezani s prebavili in večina se jih, ko že izgubi nekaj odvečne teže, spontano začne bolj zdravo prehranjevati. Potrebujejo tudi manj zdravil za znižanje krvnega tlaka, mnogi opuščajo antidepresive.”
Zdravila so terapevtski ukrep in in ne breme
Skozi pogovor doc. dr. Janić pogosto poudari, kako zelo pomembna je dobra in iskrena komunikacija osebe s sladkorno boleznijo s svojim družinskim zdravnikom in specialistom, pa čeprav je danes na voljo toliko informacij in različni izobraževalni programi. “Komunikacija bolnika z zdravnikom je včasih ključna. Preveriti je treba, če oseba razume osnovne pojme, kot je recimo glikirani hemoglobin. Včasih moramo še enkrat pojasniti, zakaj je zdrav življenjski slog tako pomemben, kako ugodno vpliva na urejenost glukoze v krvi in pridruženih dejavnikov tveganja.” Kot primer dobre komunikacije navede gospo s sladkorno boleznijo, ki se je obrnila nanj, ko je brala njegov članek v poljudni reviji. “Ker je že utrpela miokardni infarkt, je iskala najbolj optimalno zdravljenje. Dobro je poznala svojo sladkorno bolezen, stranske učinke zdravil, ki jih je že jemala, zato sva hitro našla najboljšo rešitev. Poleg tega je razumela, da so zdravila terapevtski ukrep in ne breme.” Doc. dr. Janić poudarja, da so stranski učinki mogoči, zato jih zaupajte svojemu zdravniku, ki vam bo pomagal poiskati najboljše zdravljenje za vas.
Urejanje glukoze je preprečevanje zapletov
Zdravljenje z zdravili je vedno nadgradnja in dopolnitev zdravega življenjskega sloga. Načrt zdravljenja mora biti vedno prilagojen osebi, njeni motivaciji in pridruženim boleznim oziroma zapletom, zlasti z aterosklerozo povezanimi srčno-žilnimi boleznimi, srčnim popuščanjem in kronično ledvično boleznijo. “Vemo, da nenadzorovana glukoza pri osebah s sladkorno boleznijo vpliva na nastanek mikrovaskularnih zapletov, to so zapleti na malih žilah, torej do razvoja bolezni ledvic, oči in živčevja. Raziskave kažejo, da več kot je nihanj vrednosti glukoze, več je oksidativnega stresa, kar povzroča poškodbe žilne stene,” razlaga doc. dr. Janić. “Še bolj pomembno pa je, da pri osebah z ali brez sladkorne bolezni tudi znižamo LDL holesterol, krvni tlak in da zdravimo z ACE zaviralci (sartani), saj se z vsakim znižanjem zmanjša tveganje za srčno-žilne zaplete. Če bi upoštevali vse tri dejavnike skupaj, bi lahko za več kot polovico znižali tveganje.”
Z novejšimi zdravili za sladkorno bolezen (agonisti receptorjev GLP-1 in zaviralci SGLT2) se lahko tveganje še dodatno zniža za dodatnih deset do dvajset odstotkov. Vendar le če začnemo zdraviti pravočasno, opomni sogovornik, učinkovitost nove terapije pa preverimo čez kakšen mesec do tri mesece. Vsak, ki ga ogrožajo kardiometabolni dejavniki, predvsem pa osebe s sladkorno boleznijo, bi si morali pogosteje preveriti in dokumentirati meritev glikiranega hemoglobina, krvnega tlaka in krvnih maščob.
Kardiometabolni dejavniki tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni so povišan krvni tlak in maščobe v krvi, neurejena glukoza in debelost.
Smisel življenja in soočanja s kronično boleznijo: humorno s psihiatrom dr. Željkom Ćurićem
Psihiater dr. Željko Ćurić osvetljuje, kako ohraniti smisel in kakovost življenja, ko se soočamo s kronično boleznijo, ki za vedno spremni naš vsakdan?
Z njegovimi besedami “Pot v pekel je tlakovana z najboljšimi nameni,” a prava moč se skriva v vprašanju “Kaj bi jaz brez sebe?”
Odkrijte, zakaj je to vprašanje ključno ne le pri soočanju z boleznijo, ampak tudi v iskanju osebnega miru in kako nas vodi k razumevanju, da skrb zase ni sebična, temveč temeljna za naše dobro počutje:
