“Zgodnja fizioterapija je praktično edini smiselni ukrep pri odpravi bolečine. Res je, da je v mnogih primerih potreben operativni poseg ali medikamentozno zdravljenje sistemskih obolenj. Kar se danes dogaja, da se pišejo tablete za vsako težavo gibalnega aparata, pa je praktično nesmiselno in destruktivno za populacijo. Žal je res enostavneje vzeto tabletko kot zase kaj narediti. Tudi sprehod je gibanje – pa še brezplačno je,“ pravi fizioterapevtka Ajda Kolmančič, s katero smo se pogovarjali o pomenu fizioterapije in delu fizioterapevtov.
V katerih primerih je potrebna čimprejšnja fizioterapija?
Potreba po fizioterapiji v primeru bolečin ali izboljšanja (psiho)fizičnega stanja je praktično vedno prisotna, naj bo to zaradi ortopedskih poškodb in bolezni, sistemskih kroničnih bolezenskih stanj, nevroloških poškodb in obolenj. Za lažjo predstavo lahko navedemo primer obiska fizioterapije, ki se ukvarja z ortopedsko in manualno terapijo, zaradi akutnega zvina gležnja, akutna bolečina v križu ali vratni hrbtenici, po operativnih posegih kolena, rame, hrbtenice, kolka … Prav tako je vse več obiskov fizioterapije zaradi kroničnih bolečin, ki tudi zelo omejujejo opravljanje vsakdanjih opravil pri posamezniku (kronična bolečina v križu, zgodnja obraba sklepov, kronična bolečina v vratu zaradi dolgotrajnega sedenja …).
Fizioterapevti, ki so specializirani za obravnavo nevroloških bolnikov, pa imajo nekoliko drugačne paciente in tudi tehnike obravnave. Nevrofizioterapevt ima specialna znanja, ki so v veliko pomoč pri habilitaciji in rehabilitaciji posameznikov. Slednji so na različne načine bili nevrološko prizadeti tako v razvoju (npr. zaostanek v razvoju, prizadeti otroci), kakor tudi kasneje v življenju zaradi obolenj (npr. multipla skleroza) ali nesreč (npr. hude poškodbe glave ob prometnih nesrečah).
Kako poteka prvi pogovor z bolnikom? Kaj vse vas zanima glede bolečine?
Zelo pomembno je, da si fizioterapevt vzame čas za pacienta in mu prisluhne. Tega danes velikokrat primanjkuje. Opazovanje pacienta se začne že ob prihodu, kjer na hitro ocenimo odstopanja v gibanju in drži. Pomembna je razlaga pacienta in opis njegove bolečine ter postavljanje dodatnih vprašanj s strani fizioterapevta (družinske bolezni, jemanje zdravil, morebitni predhodni posegi npr. srčni spodbujevalnik), kar imenujemo anamneza. Iz pogovora lahko izvemo zelo veliko stvari. K fizioterapevtu je treba prinesti tudi medicinsko dokumentacijo, saj se rehabilitacija izvaja na podlagi postavljene diagnoze s strani zdravnika specialista. Ko fizioterapevt pridobi želene informacije, mora ta kljub temu še posamezni boleč segment klinično stestirati z določenimi standardiziranimi testi, da preveri ali se sklada subjektivno opisano in medicinska dokumentacija.
Kakšne terapije so del fizioterapije?
Sama stroka se izjemno hitro razvija – tako v znanju s pomočjo opravljenih raziskav in študij, kakor tudi tehnološko. Zato moramo fizioterapevti ostati “na tekočem” glede novosti in dodatnih znanj. Tehnologija, tako kot pri avtomobilih, telefonih, računalnikih, gre s svetlobno hitrostjo naprej, zato trg ponuja veliko število sodobnih aparatur. Pomembno je, da za določeno poškodbo skrbno izberemo aparature, ki bodo pacientu glede na njegovo bolečinsko stanje najbolj pomagale. Najpogosteje se v fizioterapijah uporabljajo sodobne aparature, kot so ultrazvočna terapija, magnetna terapija, Tecar terapija, laserska terapija, protibolečinska elektroterapija, ki so namenjene odpravljanju vnetja in lajšanju bolečin, hkrati pa celijo poškodovano tkivo. Zelo veliko je v uporabi tudi terapija z udarnimi globinskimi valovi (UGV terapija), ki se uporablja za razbijanje kalcinacij v sklepih in hitrejši regeneraciji mehkega tkiva ob manjših poškodbah ali preobremenitvah.
Ne smemo pozabiti tudi na zelo pomemben del, to je manualna terapija, ki pomeni terapijo s pomočjo rok. K manualni terapiji prištevamo tudi masažo, vendar masažo izvajajo izšolani maserji. Fizioterapevti s pomočjo manualne terapije pridobivamo/izvabljamo gibljivosti v sklepih in mišicah in sproščamo gibalni aparat do te mere, da odpravimo bolečine. Maserji zato obravnavajo neboleča stanja in le vzdržujejo brezbolečinsko stanje mehkega tkiva.
Učinki fizioterapije mnogokrat niso vidni takoj. V katerih primerih?
Učinki fizioterapije so največkrat zakasnjeni pri kroničnih bolečinah. Ne moremo pričakovati, da bo stanje že po prvem obisku fizioterapije brezhibno, če je pri posamezniku bolečina vztrajala več let. Tudi, ko se posameznik s kronično bolečino odloči, da bo v domačem okolju nadaljeval s predpisanimi vajami po opravljenih fizioterapijah, lahko pričakuje izboljšanje šele v roku 1,5 meseca do 2 mesecev. To časovno okno je pomembno upoštevati in biti pripravljen na delo, potrpežljivost ter vztrajnost, saj tudi mišice potrebujejo svoj čas, da se okrepijo in začnejo opravljati svojo nalogo stabilizacije. Ne smemo tudi pozabiti, da lahko prve dve ali 3 terapije povzročijo delno poslabšanje, saj je reakcija normalni odziv telesa. Učinki terapije so relativno hitri pri akutnih poškodbah, kjer je napredek občutno velik iz tedna v teden. Seveda je čas rehabilitacije odvisen od obsega posamezne poškodbe.
Večkrat slišimo tudi frazo, da je treba okončine razgibavati do bolečine. Kaj to pomeni in zakaj je to dobro?
Kadar imamo opravka z mehkotkivnimi poškodbami (mišice, tetive, ligamenti), je treba svoje telo poslušati in ne pretiravati “z razgibavanjem preko bolečine”. Siliti gibanja preko meje znosne bolečine lahko v teh primerih poslabša stanje. Zamislite si, da imate nacefrano vrv in jo še dodatno raztezate. Nitke bodo slej kot prej popokale in se popolnoma pretrgale. Celjenje potrebuje svoj čas in prav bolečina je tista, ki nam pove, kje je meja. Nekoliko drugače je po zaceljenih zlomih kosti, vnetih sklepnih ovojnicah (npr. zamrznjena rama) ter po določenih poškodbah vezi (npr. rekonstrukcija sprednje križne vezi). Tukaj je razgibavanje preko meje bolečine dovoljeno, vendar le, če vam tako rečeta zdravnik ali fizioterapevt. Nekatera stanja zahtevajo prisiljeno povečevanje gibljivosti za ponovno pridobitev optimalne funkcije sklepov.
Fizioterapija pa se ne izvaja le po posegih, ampak tudi prej. Kakšen je njen doprinos pred operacijami?
Zelo dobro vprašanje. Sledi odgovor, ki morda marsikateremu fizioterapevtu ne bo všeč, vendar imamo za ta problem rešitev – imenujemo ga kineziolog. Kineziologi so strokovnjaki za gibanje človeka in so pred kratkim dobili naziv zdravstvenega sodelavca, ki si ga tudi zaslužijo. Pred operacijo sklepa, če je le mogoče, bi morali imeti mišice čim bolj pripravljene, saj je dokazano okrevanje veliko lažje in hitrejše. Posamezniku se pokažejo vaje za krepitev specifičnih mišic, ki jih lahko dela pod nadzorom kineziologa ali pa sam v domačem okolju.
