“Katastrofe in krizni dogodki, kot so naravne nesreče, epidemije, vojne ali druge izredne razmere, močno zaznamujejo življenja ljudi. Ne prinašajo le materialne škode, temveč pogosto povzročijo hude duševne stiske. Zato je še posebno pomembno, da je vsestranska, učinkovita in pravočasna pomoč zagotovljena vsem,” ob svetovnem dnevu, ki ga obeležujemo vsako leto 10. oktobra, opozarja NIJZ.
V okviru Nacionalnega programa duševnega zdravja MIRA želijo doseči prav to: vzpostaviti podporna okolja na vseh področjih skrbi za duševno zdravje.
Zakaj so krizni dogodki tako nevarni za duševno zdravje?
V zadnjih letih smo se v Sloveniji in po svetu soočili z več kriznimi situacijami — od epidemije covida-19 do vojne v Ukrajini, gospodarske negotovosti, stoletnih poplav in toč, ki so uničevale domove, ter vojne v Gazi. Morda se niti ne zavedamo, kako globoko te izkušnje vplivajo na naše duševno zdravje.
Pogosto razumsko sprejmemo, kar se dogaja, a to še ne pomeni, da v podzavesti strah, jeza, žalost in nemoč ne puščajo sledi. Tudi kadar se krizni dogodki ne zgodijo neposredno nam, smo kot priče njihovega dogajanja vseeno psihološko prizadeti – pa če se tega zavedamo ali ne.
Posledice so lahko zelo obsežne:
- Skoraj tretjina prizadetih po raziskavah doživi resnejše duševne posledice.
- Posebej ranljive skupine so otroci, starejši ljudje, osebe z že obstoječimi duševnimi težavami in tisti, ki so izgubili bližnje ali dom.
- Tudi tisti, ki pomagajo – prostovoljci, reševalci in zdravstveno osebje – so pogosto izpostavljeni hudemu psihičnemu pritisku.
Zato je preventivno ukrepanje, zgodnja prepoznava stiske in hitro odzivanje ključnega pomena – tako za posameznike kot za celotno skupnost.
Vloga skupnosti in solidarnost
Ob krizah izstopa pomen skupnosti. Podpora bližnjih, občutek pripadnosti in skupna solidarnost v konkretnih trenutkih lahko postanejo steber psihične stabilnosti.
V Sloveniji smo v preteklosti že videli, kako lokalne skupnosti hitro reagirajo — pri poplavah, naravnih nesrečah in drugih izjemnih situacijah — s prostovoljnim angažmajem in psihosocialno podporo.
Skupnost ni pomembna le v času kriz — tudi v vsakodnevnem življenju podpira duševno zdravje, saj občutek varnosti, sprejetosti in medsebojne povezanosti zmanjšuje občutek osamljenosti in psihičnega pritiska.
Pravočasna psihosocialna podpora: ključ uspeha
Da sistem deluje, morajo biti psihološka pomoč in svetovanje dostopni čim prej — ne takrat, ko so simptomi že globoki.
Nekateri primeri dobrih praks v Sloveniji:
- Program MIRA, ki si prizadeva vzpostaviti podporno duševno okolje po vsej državi. Deluje 41 centrov za duševno zdravje, 22 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, 19 centrov za duševno zdravje odraslih, ki pokrivajo območja primarnega zdravstva in zagotavljajo dostopno strokovno pomoč ter široka mreža virov pomoči.
- Pri krizah je bila že večkrat vzpostavljena koordinacija med državnim in nevladnim sektorjem (NIJZ, ministrstva, Rdeči križ, dobrodelne in lokalne organizacije).
Preventivni ukrepi lahko vključujejo ozaveščanje o psihosocialni podpori, spodbujanje dejavnosti, ki krepijo odpornost (npr. socialna povezanost, zdrave navade, podpora skupnosti) in zagotavljanje hitrega dostopa do svetovalnih storitev v kriznih situacijah.
Kje po pomoč v Sloveniji?
Če se znajdeš v duševni stiski — bodisi zaradi kriznega dogodka ali načetih življenjskih okoliščin — razmisli o naslednjih korakih:
- Osebni zdravnik – pogosto prvi stik, ki te lahko usmeri k ustreznemu strokovnjaku.
- Centri za duševno zdravje (CDZ / CDZO / CDZOM) – v mnogih primerih delujejo brez napotnice.
- Dežurne in nujne službe – v akutni stiski (psihiatrične urgence, urgentne ambulante) ali preko klica 112.
- Telefon in spletna svetovanja
- Klic v duševni stiski: 01 520 99 00 (vsak dan 19:00–7:00)
- Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik: 116 123 (24 h)
- TOM telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (12:00–20:00)
- Nevladne organizacije / socialno-varstveni programi – Šent, Ozara, Vezi, Altra, programi medvrstniške podpore, bivalne enote, rehabilitacijski programi.
- Spletni viri in svetovanje – anonimne ali zasebne spletne svetovalnice, portali s strokovnimi nasveti, zbirka virov pomoči.
Pot naprej: dostopnost, solidarnost in preventiva
Svetovni dan duševnega zdravja nas vsako leto opomni na to, da duševno počutje ni privilegij, ampak pravica vsakega človeka. Zlasti v kriznih trenutkih moramo zagotoviti dostopnost, hitro odzivnost in razpoložljivost profesionalne psihološke pomoči.
Vsak od nas lahko prispeva — z ozaveščanjem, solidarnostjo in medsebojno podporo. Kadar opazimo nekoga v stiski, mu ponudimo poslušanje ali usmeritev do strokovne pomoči. In če se soočamo sami, ne oklevajmo s klicem ali obiskom svetovalnice.
Duševno zdravje in dostop do pomoči ob kriznih dogodkih je rdeča nit letošnjega svetovnega dneva duševnega zdravja. Pod okriljem Programa MIRA po vsej Sloveniji potekajo številni dogodki, s katerimi opozarjamo, kako pomemben je dostop do različnih virov pomoči. Tako se soustvarja okolje, v katerem je skrb za duševno zdravje razumljena kot odgovornost in vrednota celotne družbe.
