Priča smo spremembam prehranskih sistemov, geopolitičnih razmer in vremenskim pojavom. Vse to vpliva na to, kakšno in koliko hrane bomo imeli v prihodnosti. V postopku je tudi sprejem zakonodaje na ravni EU o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen. V trgovinah se pojavlja hrana, ki ni več pridelana v zemlji, ampak tudi v vodi ali v laboratorijih. Te in podobne težave v pridelavi hrane zahtevajo celovit sistemski pristop k strategiji kmetijstva, nadgradnji organizacije kmetijstva in strategijo prehranske varnosti, opozarjajo številni strokovnjaki in zagovorniki prehranske varnosti.
Spomladi je potekal posvet o vprašanjih, kakšno hrano bomo jedli v prihodnosti in kaj lahko storimo, da bomo dostop do hrane sploh imeli. Združenje Ekoci in partnerji, med njimi Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, Društvo Samooskrbni.net, Informacijsko središče Zazdravje.net in Celjski sejem, so v razpravah predstavili veliko dobrih pobud in tudi resnih pozivov drugim podobnim združenjem, strokovnjakom in zainteresiranim ter pozvali, da podpremo podane pobude in tako pomagamo pri odločitvah svoje prehranske politike.
Predlagatelji se zavedajo, da razvoja in napredka ni mogoče ustaviti, želijo pa previdnost pri implementaciji zakonodaje.
Najpomembnejše pobude
Ob polnih trgovinah se mnogi ne zavedamo, da je naša prehranska varnost ogrožena. Ne samo, da je hrana danes bolj osiromašena, pogosto se postavlja pod vprašanje tudi njena varnost. Kaj je najbolj zaskrbljujoče?
NE genomskim tehnikam
Iz posveta je prišlo nedvoumno sporočilo, da naj Slovenija, v primeru sprejete evropske zakonodaje o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranja semen, to uredbo izvzame za implementacijo v Sloveniji, dokler ne bo v daljšem časovnem obdobju ugotovljeno, kaj to pomeni za zdravje ljudi, čebel in biotsko pestrost z upoštevanjem vseh načel etike, ekologije, ekonomije in nedotakljivosti naravnih virov.
Preglednost pri označevanju živil
Opozorili so na pomen transparentnega načina označevanja hrane vse od semena do končnega izdelka, z razpoznavno označbo na deklaracijah, da bo kupec sploh vedel, kaj kupuje in lahko tudi primerjal cene. Označba naj bi vključevala tudi informacijo o tem, na kakšen način je bila hrana pridelana: v zemlji (konvencionalno ali sonaravno – ekološko, biodinamično ali permakulturno, v vodi (hidroponika, akvaponika, airponika) ali gre za umetno pridelavo hrane (umetno laboratorijsko pridelano meso, umetni med, vzgoja čričkov, mokarjev, encimske tovarne …). Predlagali so, da se hrana, ki ni pridelana v zemlji, prodaja v ločenih trgovinah ali na posebnih ločenih oddelkih v trgovinah.
Redefinicija kmetijstva in spodbude ekološkemu kmetovanju
Predlagali so redefinicijo kmetijstva in spodbudne ukrepe za več ekološke hrane in ekološke kmete, z ukrepi, kot je redna mesečna minimalna plača za njihov opravljeni »servis ambasadorja trajnosti« ter sonaravno pridelavo hrane. Menijo, da je za spodbudo pridelave hrane na konvencionalnih, klasičnih kmetijah treba nameniti več sredstev, ki jih bo mogoče zagotoviti s sprejetjem predlaganih ukrepov, da hrana, ki ni zrastla v zemlji, ne spada pod kmetijstvo, temveč pod industrijo oz. gospodarstvo. Obstaja namreč nevarnost, da bo zaradi »zelenega prehoda« večina subvencij dodeljenih tistim, ki ne pridelujejo hrane v zemlji in v naravi, temveč s sodobnimi tehnikami pridelave hrane, ker tako ustvarijo »manjši okoljski odtis«.
Ukrepi za zaščito kmetijske zemlje in naravnih virov
Predlagali so ukrepe za zaščito kmetijske zemlje in naravnih virov. Tudi pri načrtovanju protipoplavne varnosti reke Savinje, kjer naj bi zaradi načrtovanih suhih zadrževalnikov bilo ogroženih več kot 1200 ha kmetijske zemlje. Predlagajo takojšnjo zaustavitev tovrstnega načrtovanja ter mednarodni razpis z vključitvijo naprednih znanj ekoremediacij, modrozelene infrastrukture, kjer bodo vključeni domači in tuji strokovnjaki, da bi poiskali najboljše možne rešitve.
Celovit sistemski pristop k strategiji kmetijstva
V času, ko smo priča spremembi prehranskih sistemov, spremenjenim geopolitičnim razmeram in podnebnim spremembam, postopku sprejema evropske zakonodaje o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranja semen, težavam v kmetijski panogi, ponudbi hrane, ki ni več pridelana v zemlji, ampak tudi v vodi ali v laboratorijih, potrebujemo celovit sistemski pristop k strategiji kmetijstva. Potrebujemo nadgradnjo organizacije kmetijstva, strategijo prehranske varnosti in ohranjanja naravnih virov, zemlje in avtohtonih semen (ki smo jih izgubili že 80 %!) ter vrednot, ki so ohranjale naš rod čez stoletja. Zato potrebujmo celovit pristop k strategiji razvoja Slovenije.
Kaj potrebujemo v Sloveniji, da bi ohranili dostop do hrane
Ekoci in partnerji si aktivno prizadevajo, da bi razvili in okrepili povečanje samooskrbe, ohranjanje semen, razvijali izmenjevalnico semen in ohranjali tradicionalna znanja, da bi ohranili našo deželo za nas in prihodnje rodove.
“Nova zakonodaja o NGT (novih genomskih tehnikah pridelave rastlin) in patentiranju semen, ki bo urejala področje semenarstva, je na pragu sprejetja. Eksplicitno bo prepovedovala, da se na izdelkih označuje, da so bili pridelani z novimi genomskimi tehnikami – NGT. Dejansko bo potrošnik prikrajšan za informacije ob nakupu. Enako bo veljalo tudi pri semenskem materialu in sadikah, ki se bodo, četudi bodo NGT, tretirale kot konvencionalne, takšne kot jih poznamo danes. Edini način je, da ljudje, ki ne želijo posegati po NGT, uporabljajo le ekološko seme in ekološki pridelek. To zagotavlja, da je bila rastlina vzgojena in pridelana brez novih genomskih tehnik.
opozarja Irena Rotar, predsednica Ekoci.
Predlagamo, da Slovenija v primeru sprejetja zakonodaje o novih genomskih tehnikah pridelave rastlin in patentiranju semen, to uredbo izvzame za implementacijo pri nas vsaj za toliko časa, dokler ne bo v daljšem časovnem obdobju ugotovljeno, kaj to pomeni za zdravje ljudi, čebel in biotsko pestrost z upoštevanjem vseh načel etike, ekologije in ekonomije in nedotakljivost naravnih virov brez možne kontaminacije,”
