Znanost kaže, da mikrobiom vpliva na naše zdravje, nekateri pa so prepričani, da imajo za to preprosto rešitev: probiotiki in prebiotiki. Toda ali so te trditve utemeljene? In kakšna je sploh razlika med njima? To so se vprašali na portalu IFLScience in ponudili tudi nekaj odgovorov na to vprašanje.
Probiotiki
Probiotiki so živi mikroorganizmi – pogosto bakterije -, ki naj bi bili zdravju koristni, saj naj bi ohranjali ali vnašali ‘zdrave’ oziroma ‘dobre’ mikroorganizme v mikrobiom. Nahajajo se v živilskih izdelkih – kot so jogurt, kombuča, kislo zelje in kimči – in prehranskih dopolnilih, lahko pa so tudi sestavina nekaterih kozmetičnih izdelkov.
Astma
Nekateri trdijo, da bi lahko probiotiki koristili pri boleznih, povezanih z alergijami, kot je astma. Metaanaliza iz leta 2019, ki je preučevala probiotike in pojavnost astme pri dojenčkih, je pokazala nekaj dokazov, da bi lahko probiotiki zmanjšali simptome zlasti pri dojenčkih z alergijsko astmo, vendar na splošno raziskava ni ponudila dovolj dokazov, ki bi podprli uporabo probiotikov za preprečevanje astme.
V eni od študij iz leta 2023, v kateri je sodelovalo 40 oseb z astmo, je bilo ugotovljeno, da so se po osemtedenskem zdravljenju s probiotiki “izboljšali kakovost življenja in parametri pljučne funkcije bolnikov, zmanjšali pa so se tudi z vnetjem povezani miRNA in s Th2 povezan IL-4”. Vendar pa avtorji študije opozarjajo na omejitve, kot je dejstvo, da niso bili odvzeti vzorci blata za preverjanje razlik v številu bakterij in da “vključenih bolnikov ni bilo dovolj veliko, da bi lahko prišli do dokončnih zaključkov, zato so upravičene nadaljnje študije z večjimi populacijami.”
Diareja
Obstajajo dokazi, da so probiotiki lahko koristni pri zdravljenju diareje, povezane z antibiotiki. Antibiotiki lahko namreč poleg škodljivih bakterij uničijo tudi koristne bakterije, posledično pa to lahko povzroči drisko. Teoretično bi lahko probiotiki to preprečili.
V nekaterih primerih je z antibiotiki povezana driska posledica težko ozdravljive okužbe z bakterijo Clostridium difficile. Pregled 31 študij iz leta 2017 je pokazal, da bi bili probiotiki lahko koristni tudi pri zmanjševanju tveganja za nastanek te bolezni – v povprečju se je tveganje zmanjšalo za 60 odstotkov, če so jih dajali skupaj z antibiotiki – čeprav ni jasno, ali za to obstaja idealna vrsta ali odmerek probiotika.
Opozoriti je treba tudi, da ljudje v teh študijah niso nujno uživali probiotikov, ki so dostopni na trgu. V nasprotju s skrbno nadzorovanimi pogoji študije ni nobenega zagotovila, da izdelek, ki ga kupite, dejansko vsebuje enake snovi kot probiotik, uporabljen v znanstveni študiji, in zato morda ne bo imel enakega učinka.
Na primer, analiza probiotikov, ki so na trgu v Združenem kraljestvu, objavljena leta 2016, je pokazala, da noben od izdelkov, ki so trdili, da vsebujejo več vrst bakterij, dejansko ni vseboval vseh označenih vrst, le trije od sedmih testiranih izdelkov pa so imeli navedeno koncentracijo bakterij.
Čeprav na splošno velja, da so varni za zdrave ljudi, tudi potencialni učinki probiotikov morda niso enaki za vse. Leta 2023 je na primer FDA izdala opozorilo o uporabi probiotičnih izdelkov pri nedonošenčkih zaradi poročil o resnih okužbah in eni smrtni žrtvi.
Slovenski nacionalni portal Prehrana.si o probiotikih navaja sledeče: Pred jemanjem prehranskih dopolnil je smiselno razmisliti in preučiti ali je njihova uporaba smotrna. Probiotike lahko v telo vnesemo že s probiotičnimi živili v okviru pestre in uravnotežene prehrane. Dodajanje probiotikov v obliki prehranskih dopolnil je predvsem smiselno ob jemanju antibiotikov, ki večinoma ne delujejo selektivno, zato uničujejo tudi koristne bakterije. Probiotike lahko dodajamo tudi v primeru okužb prebavil, pri prebavnih motnjah in v podporo imunskemu sistemu. Pri različnih namenih uporabe je potrebno upoštevati vrsto in količino probiotikov. Ob tem pa je potrebno poudariti, da lahko probiotični jogurti in druga probiotična živila vsebujejo primerljivo količino probiotikov ali celo presegajo njihovo vsebnost v prehranskih dopolnilih.
Prebiotiki
Medtem ko so probiotiki živi mikroorganizmi, so prebiotiki okusen obrok za te mikroorganizme. V hrani niso prebavljive spojine, zato pridejo vse do debelega črevesa, kjer spodbujajo rast in aktivnost mikroorganizmov. Prebiotike lahko najdemo tudi v nekaterih izdelkih za lokalno uporabo, pri čemer je njihov namen enak. Predvideva se, da bi lahko imeli nekatere pozitivne učinke na zdravje.
Podatki o morebitnih koristih prebiotikov za zdravje so na splošno precej omejeni. Velik del podatkov se osredotoča na njihov vpliv na črevesje, kar je smiselno, saj jih veliko ljudi uživa predvsem na ta način; prebiotične spojine se nahajajo v živilih, ki jih veliko ljudi redno uživa, kot so fižol, oves in več vrst zelenjave.
Zaprtje
Ena najpogostejših težav, s katerimi se ljudje občasno srečujejo, je zaprtje. Nekatere manjše študije so pokazale, da bi lahko prebiotične spojine pomagale izboljšati pogostost odvajanja blata pri odraslih, vendar nedavni pregled splošne slike kaže, da so trenutne raziskave kljub določenemu potencialu preveč omejene, da bi podprle uporabo prebiotikov kot zdravila proti zaprtju.
Delovanje možganov
Ko govorimo o upočasnitvi, obstaja tudi nekaj upanja glede vloge prebiotikov in izboljšanja delovanja možganov v starosti. Nedavna študija 36 parov dvojčkov, starejših od 60 let, je pokazala, da so tisti, ki so 12 tednov vsak dan jemali prebiotični dodatek, dosegli opazno boljše rezultate pri različnih kognitivnih testih kot tisti, ki dodatka niso jemali.
Čeprav avtorji študije ugotavljajo, da so rezultati “obetavni”, gre še vedno za razmeroma majhno študijo, zato bi bile za popolno potrditev ugotovljenih učinkov potrebne večje raziskave.
Dokazano je, da imajo tako probiotiki kot prebiotiki določen potencial (čeprav v nekaterih primerih omejen), vendar velika večina trditev o njihovih očitnih koristih za zdravje še ni dokončno znanstveno podprta.
