Z določanjem mesta bolečine, intenzivnosti, ostrine, delov dneva, v katerih se pojavlja, časa trajanja in pogostosti ponavljanja lahko posumimo na patološki proces, bolnike naglo diagnosticiramo in predpišemo zdravljenje. Intenzivnost glavobola je težko oceniti, ker temelji na subjektivnih občutkih, kljub temu pa imamo lestvico ocenjevanja bolečine, ki lahko precej olajša njeno opisovanje. Večina bolnikov z rakom na možganih govori o blagem glavobolu, ki po zaužitju analgetikov popusti.
Najpogostejši maligni tumorji v možganih so glioblastomi
Ta vrsta malignega tumorja nastane iz glialnih celic in je običajno lokalizirana v čelnem, senčnem ali temenskem možganskem režnju. Znaki se lahko pokažejo v katerikoli starosti, najpogostejši pa so med štiridesetim in sedemdesetim letom življenja. Vključujejo glavobol, vrtoglavico, poškodbe sluha, jutranjo slabost in bruhanje, kognitivne in vedenjske spremembe, epileptične napade, oslabelost in ohromljenost. Kateri simptomi se bodo pojavili, je odvisno od lokacije tumorja.
Glioblastom je tudi najbolj nevaren tumor pri človeku in pomeni zelo nizko stopnjo preživetja. To povprečno – ob ustreznem zdravljenju – traja okoli leto dni. Le trije odstotki bolnikov živijo še tri leta. Zato je ključno pravočasno prepoznati začetne znake bolezni in jo zgodaj diagnosticirati. Diagnoza temelji na temeljitem nevrološkem pregledu, računalniški tomografiji in magnetni resonanci. V nekaterih primerih je treba opraviti tudi biopsijo možganov in specializirane preiskave, kot je preverjanje molekularnih in genetskih tumorskih označevalcev.
Značilnosti glavobola kažejo na možganskega raka
Glavobol, ki je posledica raka na možganih, se lahko pojavlja na eni ali obeh straneh glave. Različna je tudi intenzivnost – od tope, pridušene pa vse do hude, zbadajoče bolečine. Sprva se glavobol pojavlja kot občasna, topa bolečina, sčasoma pa postaja vse bolj boleč in prihaja v rednih intervalih. Ko postaja vse pogostejši, je tudi bolečina običajno huda in ne popusti. Najpogostejši je v zgodnjih jutranjih urah, lahko pa nas tudi zbuja iz nočnega spanca.
Z možganskim tumorjem je pogosto povezan tudi glavobol v skupkih, ki ga opisujejo kot pekočega in zbadajočega. Zanj je značilno pogosto pojavljanje ob določenem času ali nekaterih dražljajih. Običajno traja od 15 do 180 minut. Glavobol v skupkih se vedno pojavlja le na eni strani, spremljajo pa ga pordelost veznice, solzenje in zamašen nos, povešena veka in zožena zenica, praviloma na isti strani glave kot glavobol.
Tudi drugi simptomi pomagajo pri zgodnjem odkrivanju bolezni
Na podlagi izkušenj strokovnjaki možganski tumor pogosto povezujejo z epileptičnimi napadi. Lahko so žariščni oz. delni (z motnjami zavesti ali brez njih) ali generalizirani, kjer gre za popolno izgubo zavesti in pridružene simptome, kot so mišični krči, cianoza in motnje dihanja. Raziskave kažejo, da je pri osebah, ki trpijo za epilepsijo, tveganje nastanka malignega možganskega tumorja 25-krat, nastanka benignega pa 10-krat višje kot pri drugih.
Če gre v resnici za tumor, so poleg glavobola in epileptičnih napadov prisotni še drugi simptomi. Najpogosteje so to vrtoglavica, slabost, bruhanje, občasno povišana telesna temperatura, povišan ali upočasnjen srčni utrip in dihanje, motnje vedenja, spomina in zbranosti ter upočasnjeno mišljenje (upočasnjeno odgovarjanje na vprašanja, oteženo izražanje in prekinitve v komunikaciji). Tudi če sumimo na to bolezen, moramo biti previdni in simptomov ne smemo pripisati raku na možganih, dokler ne opravimo podrobnih preiskav, saj lahko izvirajo tudi iz drugih zdravstvenih težav.
Literatura:
Pažanin, L. 2011. Histopatologija glijalnih tumora mozga. Medicina fluminensis. 47 (2), 157–166.
Govori, V., et al. 2010. Brain tumors and epilepsy. Acta Clin Croat. 49: 133–138.
Foto: Pexels, Pixabay
