Pred začetkom dogodivščine morate skrbno izbrati hrib, na katerega se podajate, pot, po kateri boste hodili, pripraviti pijačo in hrano ter odgovore na vsa morebitna vprašanja vašega partnerja in otrok, ki vam jih bodo zastavili pred in med potjo. V pomoč so vam nasveti člana Planinskega društva Triglav in brezplačen posnetek digitalnega dogodka Z otroki v hribe.
Kaj pa če …
Kaj je treba upoštevati, da se pohod z najmlajšimi ne bo končal z mislijo “nikoli več”? Na začetku je treba odmisliti tisto “kaj pa če se umaže, zmoči, opraska, prehladi, ga piči komar in podobno …” Vse to se seveda lahko zgodi in če bomo mislili samo na to, lahko zgolj pod posteljo čakamo na najhujše. Za tiste, ki vemo, da je koristno, da gredo otroci tudi skozi šolo opraskanja, umazanije do ušes, pika komarja ali dveh, pa lahko to vzamemo le kot popolnoma normalno pot spoznavanja narave v vsej svoji lepoti.
Sto korakov sam, sto korakov v nahrbtniku
Najlepši in najučinkovitejši način, kako otroke pripraviti na pot v hribe, je lasten zgled. To pomeni, da vzamemo otroka v nižje hribe takoj, ko shodi. Presenečeni bomo, kako so otroci že pri dveh letih sposobni narediti približno polurni sprehod na bližnji hrib.
Smiselno je, da vzamemo s seboj nahrbtnik, v katerega ga posadimo, ko se utrudi, in ga v njem nosimo kot kralja na prestolu. Taka hoja je koristna tudi za očete, seveda tudi za mamice, saj jim močno okrepi hrbtne mišice. Ko boste dali otroka v nahrbtnik, vam svetujem, da mu v bližnjem grmu utrgate vejo, s katero bo poskušal doseči ovire ob poti.
Boste videli, prav zabavno bo! Ampak otroci kmalu opazijo, da je zabavneje, da se “peljejo na kameli” v nahrbtniku, kot da bi šli peš. In kaj potem storiti? Po mojih izkušnjah vam predlagam slednji argument: “V redu, te bom nesel sto korakov, da se odpočiješ, potem pa greš sto korakov sam, pa te spet sto korakov nesem, potem pa spet sto korakov sam. Sva zmenjena?”
V vsakem je nekaj otroka
Zelo pomembno je, da težavnost vzpona prilagodimo udeležencem. Pri najmlajših to pomeni, da je cilj pot in ne vrh.
Na poti se je treba preleviti v otroka – skakati za metulji, metati kamenje v vodo, pregledati, če se v kaki luknji ne skriva jež ali jazbec, plezati po drevesih, se igrati skrivalnice in se skrivati za drevesi, najti izgubljeni zaklad v obliki čokoladice, ki jih pustijo dobre vile za tiste, ki dosežejo vrh, se povaljati po travi in z bilko izbezati iz luknje črička ipd. Pot bo zabavnejša, če se v hribe odpravita dve družini s približno enako starimi otroki, ki naj imajo skupno nalogo, pri kateri morajo sodelovati.
Še več nasvetov o tem, kako z otroki v hribe, da bo varno in zabavno, pa tudi strokovne nasvete gorskega reševalca za varno planinarjenje, najdete v nadaljevanju.>>
