Že nekaj časa se govori o pozitivnih učinkih tako imenovanega krepčilnega spanca (power nap), ki naj bi nam skorajda v trenutku povrnil energijo.
Gerhard Klösch z dunajske univerze za nevrologijo (Universitätsklinik für Neurologie) pa je za News.at razkril, na kaj moramo biti pozorni, ko si sredi dneva privoščimo spanec.
“Optimalen čas trajanja je 20 do 30 minut,” pravi strokovnjak.
Krepčilni spanec mora biti kratek, sicer obstaja nevarnost, da pademo v globok spanec. “Če spimo dlje kot 30 minut, se bomo težje prebudili,” je posvaril Klösch in dodal, da bomo po predolgem spancu še bolj utrujeni kot prej in dezorientirani. To nezaželeno stanje lahko traja tudi dve uri.
Kaj lahko naredimo narobe?
Slikar Salvador Dali je razvil svojo tehniko, s katero je poskrbel, da ni spal predolgo. Usedel se je v naslonjač, v roki pa je stiskal žlico. Med spanjem se je roka sprostila in žlica je padla na tla, kar ga je prebudilo. Klösch sicer meni, da je bolj varno uporabiti budilko …
Strokovnjak odsvetuje tudi ležanje. Po njegovih besedah je najboljše, da se udobno namestimo v napol sedeči položaj. Prostor naj bo miren in temen, ugasniti moramo mobilni telefon, še dodaja.
Najboljši čas za krepčilni spanec je med 13. in 14. uro, pred počitkom pa je dobro spiti skodelico kave. Kofein namreč začne učinkovati šele po 20 minutah. Nikar pa se ga ne lotimo sredi noči ali tik pred odhodom v posteljo. “Če hodimo spat ob 22. uri, se je h krepčilnemu spancu nesmiselno uleči ob 20. uri, saj bomo po njem težko zaspali.”
Starejšim osebam strokovnjak namesto krepčilnega popoldanskega spanca predlaga sprehod, saj je spanje sredi dneva zanje pogostokrat kontraproduktivno. Starejši imajo namreč pogosto težave z nespečnostjo in je zato bolje, da čez dan ne spijo.
