Vsaka generacija ima svoje izzive, tudi kar se tiče partnerstva. Kako se partnerstva spreminjajo generacijsko, na primer generacije naših starih staršev, staršev, aktivna generacija, generacija mladostnikov?
Poglejmo nekaj statističnih podatkov:
| 1954 | 1978 | 1992 | 2011 | 2021 | |
| Letno število porok ** | 14.126 | 14.695 | 9.119 | 6.671 | 5.916 |
| Letni odstotek razvez / število porok** | 5,2 % | 17,1 % | 21,5% | 34,5% | 40% |
| Delež varno navezanih odraslih*** | np | 70% | 58% | 41-50% | 31%* |
Število odraslih samskih oseb se je v zadnjih 30 letih povečalo za 100% in znaša 40% odraslih. Število vezanih in samskih odraslih se je v Sloveniji praktično izenačilo.
V generaciji naših starih staršev (presek 1954) je živela v partnerstvu večina odraslih oseb, število razvez je bilo zelo majhno. Gre za generacijo, ki je v svojem otroštvu preživela vojno, zato je zanje občutek stabilnosti in varnosti verjetno zelo pomemben. Gre pa tudi za generacijo, kjer so bile partnerske vloge še relativno tradicionalne. V tej generaciji se je tudi izrazito povečal delež izobraženih in zaposlenih žensk, kar pa očitno ni negativno vplivalo na stabilnost partnerstev.
Več o varni navezanosti si lahko preberete v teh člankih:
To vpliva na to, kako dolgo bo trajala vajina zveza, in kako se bo končala
Samski ali v vezi: to vam pove, kakšen partner ste oziroma boste
Generacija staršev (presek 1978), pravijo ji tudi baby boom generacija, je rojena po vojni in so jo morda najbolj zaznamovala družbena dogajanja v 60 in 70 letih. Študentsko gibanje in seksualna revolucija sta po vsem svetu nakazovalo upor proti tradicionalnim avtoritetam, vlogam in pozicijam. Stare partnerske vloge so se opuščale, nove šele gradile. Pri nas se je praktično izenačilo število zaposlenih moških in žensk in s tem tudi ekonomska samostojnost žensk. Število spolnih partnerjev pred poroko je naraslo. Popularna je bila t.i. permisivna vzgoja, ki je vplivala na oblikovanje naslednjih generacij. Del upora proti tradiciji je bil tudi začetek pojavljanja izven zakonskih zvez. Porok je bilo še vedno enako kot v prejšnjih generacijah, število ločitev pa se je začelo povečevati, v primerjavi s prejšnjo generacijo se je potrojilo.
1978 leta je bila izvedena prva raziskava o stilih navezanosti, ki je pokazala, da se okrog 70% odraslih počuti varno navezanih v svojih odnosih. Večina jih je odraščala v tradicionalnih družinah, kjer je bilo relativno malo razvajanja, vendar pa zaradi jasnih meja in zahtev tudi relativno višji občutek stabilnosti in varnosti ter podpora samostojnosti.
Do največjega premika v negativnih trendih partnerstva je prišlo v aktivni generaciji. Starejša aktivna generacija (presek 1992) je spremljala politično in ekonomsko krizo, ki je na koncu pripeljala do razpada Jugoslavije in vojn v neposredni bližini. Čas njihovega stopanja v odraslost je zaznamovala tudi nova ekonomska realnost – liberalna ekonomija, ki je začela povečevati pritiske na delovnih mestih. Izrazito, kar za tretjino je padlo letno število porok, ločilo se je že petina parov.
Še večji premik pa je videti v mlajši aktivni generaciji (presek 2011), ki je v svoji zgodnji odraslosti doživela izrazito spreminjanje ekonomskega sistema v surovi kapitalizem, ki je družinsko življenje potisnil v ozadje prioritet. Na to, da se je število porok razpolovilo, je zagotovo vplivalo tudi realnost, da so mlajši vse težje stopali na pot ekonomske samostojnosti.
Obenem se je tudi število ločitev pa podvojilo. Število samskih odraslih oseb je začelo izrazito naraščati. Ne smemo pa zanemariti tudi pomembnega dejavnika, ki se kaže kot izrazito zmanjševanje deleža varno navezanih odraslih (od 58% leta 1992 celo samo na 41% pri študentih leta 2011).
Kot se omenila že pri generaciji staršev, je ena od možnih razlag tudi ta, da je v času njihovega otroštva prišla v veljavo permisivna vzgoja, ki je v ospredje postavila otrokove pravice in potrebe, precej manj pa tudi njegove odgovornosti in realno premagovanje življenjskih težav in frustracij. Posledica je tudi ta, da je začelo naraščati število narcistično in drugih oblik mejno strukturiranih osebnosti, ki se težje soočajo z razlikami, ovirami in razočaranji ter se težje prilagajajo drug drugemu. Morda je prav zato v celotni aktivni generaciji vse bolj opazen tren serijskih monogamnih (dolgotrajnejših) partnerstev z vmesnimi samskimi obdobji, ki je zamenjal izgradnjo trajnega življenjskega partnerstva.
Negativen trend v partnerstvu se nadaljuje še v sedanje generacije mladostnikov, kjer se delež varno navezanih še zmanjšuje, kar lahko pomeni še slabše napovedi za vzpostavljanje in izgradnjo dolgotrajnega partnerstva, saj so ne-varne oblike navezanosti (ki očitno postajajo prevladujoče) močno povezane z mejno strukturo osebnosti, kar pa pomeni bistveno slabše kapacitete za odnos, in zato vse slabše napovedi za trajna partnerstva.
Trende je mogoče obrniti
Dolgoletne izkušnje psihoterapevtske prakse so pokazale, da drugačne izkušnje odnosov lahko spremenijo vzorce navezanosti in s tem prekinejo začarani krog neuresničenih pričakovanj in razočaranj. Pri tem je pomembno predvsem prepoznati naše in/ali partnerjeve partnerske kapacitete, kar vam omogoča program Partner 360. Ta z znanstveno metodo poskrbi, da se zavemo lastnih partnerskih kompetenc , jih skozi izkustvene delavnice nadgradimo tudi tako, da postopno izgradimo vzorec varnejše navezanosti in s tem obogatimo obstoječi ali bodoči partnerski odnos.
*Podatek za Slovenijo. vir https://www.psihoterapija-ordinacija.si/uploads/clanki/psihoterapija-strokovni/PsenicnyPeratBurnoutAttachmentStyle.pdf )
** Vir: SiStat (https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/78 )
*** Viri raziskave: Ainsworthy 1978, Fonagy 1992, Konrath s sod. 2014, Heller 2012)
