“Zima je z vidika poškodb zaradi hitro spreminjajočih se okoljskih razmer in povečane potrebe po predpripravi bolj zahteven letni čas. Temperature lahko v kratkem času močno zanihajo, površine pa se mnogokrat, odvisno od temperatur, prometa in izpostavljenosti soncu, že na kratki razdalji spremenijo od suhih, do mokrih, od zasneženih do poledenelih,” je za Health povedal dr. Craig Bilbrey, direktor oddelka za nujne primere Corewell Health Butterworth v Michiganu.
Res je tudi, da smo pozimi manj aktivni, kar poveča verjetnost za nastanek poškodb, ko moramo nenadoma poprijeti za aktivnejše delo, kot sta kidanje snega ali smučanje.
To so najpogostejše poškodbe v zimskem času
Padci
Led, sneg in snežna brozga so še zlasti za pešce zelo nevarni. “Pogosti so zlomi zapestja, ko se med padcem poskušajo ujeti, zlomi kolkov in tudi poškodbe glave,” pravi dr. Cedric Dark, profesor urgentne medicine na univerzi Baylor College of Medicine, ki vsem polaga na srce, da pred zimskimi sprehodi poskrbijo za primerno obutev, se pravi čevlje z nedrsečim profilom.
Bodite pozorni na podlago. “Ko hodite in stojite, se prepričajte, da imate dober oprijem,” opozarja splošna zdravnica, dr. Anita Gorwara, dr. Mark Conroy, zdravnik urgentne medicine iz Ohia, pa svetuje, da pred domačim pragom posujemo sol, svari pa tudi pred pretežkimi nakupovalnimi vrečami. “Včasih si naložimo pretežek tovor, kar vpliva na ravnotežje,” pravi.
Poškodbe hrbta
Do poškodb hrbta najpogosteje pride med kidanjem snega. Pred opravilom telo ogrejte z nekaj razteznimi vajami, to je še zlasti pomembno za tiste, ki le redkokdaj dvigujejo težje stvari. Lopato dvignite z močjo nog in se poskušajte izogniti upogibu v spodnjem delu hrbta. Vzemite si čas … Še bolje je, če sneg potiskate s poti.
Srčni napad
Raziskave so pokazale, da kidanje snega predstavlja tveganje za zdravje srca in ožilja. “Odmetavanje snega je zelo naporna dejavnost, še toliko bolj zaradi nizkih temperatur, zaradi katerih se zvišuje krvni tlak in hkrati krčijo koronarne arterije,” pravi dr. Barry Franklin, glavni avtor znanstvene raziskave American Heart Association iz leta 2020, ki govori o akutnih srčno-žilnih dogodkih, povezanih z vadbo.
Nevarnost je večja pri osebah z dejavniki tveganja za srčni napad, kot so sedeč način življenja, debelost, kajenje, sladkorna bolezen, visok holesterol ali krvni tlak, pa tudi za tiste, ki so preživeli srčni napad ali možgansko kap. “Če med naporom opazite težko dihanje ali bolečino v prsih, prenehajte z aktivnostjo, počivajte in pojdite na pregled,” svetuje dr. Bilbrey.
Ozebline
Pri ozeblinah gre za poškodbe, ki nastanejo zaradi zmrzali in običajno prizadenejo najbolj zunanje dele okončine, kot so prsti na rokah ali nogah, lica, ušesa, nos ali brado. Poškodbe so lahko trajne, v nekaterih primerih je potrebna celo amputacija. Kaj lahko storite? Izberite primerna oblačila, ki naj bodo vodoodporna in odporna proti vetru.
Koža, ki jo prizidane ozeblina, je videti bela ali sivkasto rumena, ob dotiku pa je lahko čvrsta ali voskasta. Prizadeta območja bodo otrpla. Če opazite ozebline, se nemudoma odpravite do zdravnika, če to ni mogoče, poskrbite za toploto. Prizadeti del poskušajte ogreti s svojim telesom ali toplo (NE VROČO) vodo.
Hipotermija
Podhladitev je nevarno nizka telesna temperatura, ki jo povzroči dolgotrajna izpostavljenost zelo nizkim temperaturam. Da bi bila vaša telesna temperatura stabilna, ko ste zunaj, je pomembno, da se oblečete vremenu primerno. To lahko pomeni, da nosite več plasti oblek, po možnosti nepremočljive. Zunaj preživite le toliko časa, kot je nujno treba.
