Krvni strdek se lahko pri vseh ljudeh, ne glede na starost, spol ali etnično pripadnost, vendar določeni dejavniki tveganja in okoliščine lahko močno povečajo verjetnost za nastanek strdka. Strdek lahko ovira pretok krvi skozi krvnožilni sistem, lahko pa se sprosti in začne potovati po telesu. Pojavi se lahko v arterijah (arterijska tromboza) ali v venah (venska tromboza). Arterijska in venska tromboza imata različne dejavnike tveganja, različne so tudi posledice.
Arterijska tromoboza
Pri arterijski trombozi strdek nastane v arterijah, v žilah, ki vodijo do tkiv. Nastane lahko v kateri koli arteriji v telesu, najpogosteje pa nastane v arterijah, ki prehranjujejo srce, kar privede do srčnega infarkta, in v možganskih arterijah, ko pride do možganske kapi. Lahko pa se arterijska tromboza zgodi tudi v drugih delih telesa. Pogosta je še v arterijah nog in lahko privede do gangrene noge ter posledično do izgube uda.
Krvni strdki lahko zamašijo tudi druge arterije. Denimo, krvni strdek v očesu povzroči takojšnjo izgubo vida ali zameglitev vida brez bolečine. Do krvnih strdkov lahko pride tudi v žilah jeter, želodca, črevesja ali ledvic.
Pri arterijski trombozi so pomembni dejavniki tveganja starost, kajenje, dedna nagnjenost in bolezni sodobnega časa, kot so sladkorna bolezen, visok krvni tlak, debelost. Povprečna starost bolnikov, ki utrpijo arterijsko trombozo, je okoli 70 let. V Sloveniji doživi možgansko kap približno 4.400 ljudi na leto, okoli 2.100 jih umre, srčni infarkt prizadene približno 5.000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre.
Znaki in simptomi možganske kapi so (GROM):
- nenadna odrevenelost ali šibkost obraza, rok ali nog, predvsem na eni strani telesa;
- nenadna težava s hojo, omotičnost, izguba ravnotežja ali koordinacije;
- nenadna zmedenost, nerazločen govor ali težave z razumevanjem;
- nenadne težave z vidom na enem ali obeh očesih;
- nenaden hud glavobol brez znanega razloga;
- izguba zavesti ali omedlevica.
Znaki in simptomi srčnega infarkta lahko vključujejo:
- bolečino na levi strani prsnega koša, ki je po značaju tiščoča, pekoča ali stiskajoča in se lahko širi v vrat, levo roko ali trebuh; bolečina je neodvisna od dihanja ali premikanja;
- dušenje, slabost, bruhanje, hladen pot;
- ob hudem poteku lahko izgubo zavesti
Venska tromboza
Pri venski trombozi strdek nastane v venah, v žilah, ki vodijo kri proti srcu. Venska tromboza najpogosteje nastane v venah nog, sledijo vene rok. Drugje venska tromboza nastane zelo redko. Akutni zaplet venske tromboze imenujemo pljučna embolija. Nastane, ko se del venskega tromba odtrga in po krvi pripotuje v pljuča, kjer se v pljučnem krvnem obtoku tudi zagozdi. Zelo obsežna pljučna embolija lahko povzroči nenaden zastoj srca in tudi smrt. Na pojav venske tromboze precej vpliva dednost, pri ženskah so dodatni dejavniki tveganja tudi kontracepcijske tablete, nosečnost, porod in nadomestno hormonsko zdravljenje v menopavzi. Pomembni dejavniki tveganja so tudi poškodbe, operativni posegi, nepomičnost ali zdravljenje v bolnišnici, dolg letalski let, krčne žile, nekatere bolezni, nekatera zdravila, debelost in starost.
Bolniki z vensko trombozo so povprečno za 10 let in več manjši kot bolniki z arterijsko trombozo. Sum na vensko trombozo in pljučno embolijo sta urgentni stanji in zahtevata takojšen pregled pri zdravniku. Po nekaterih ocenah venska tromboza v Sloveniji prizadene okoli 3.000 ljudi. Venska tromboza in pljučna embolija z zapleti povzročita letno v Evropi več smrti kot AIDS, rak dojke, rak prostate in prometne nesreče skupaj. Vsakih 37 sekund naj bi v zahodnem svetu nekdo umrl zaradi venske tromboze.
Pri venski trombozi je glavni znak otekla noga
Bolečina praviloma ni zelo huda, lahko je tudi ni, prizadeti ud je lahko toplejši. Težave lahko nastanejo nenadno ali pa nastajajo počasi nekaj dni. Pri pljučni emboliji se težave praviloma začnejo nenadno. Lahko se kažejo kot: bolečina v prsih, težko dihanje, težave pri globokem vdihu, zmanjšana zmogljivost, hitrejše bitje srca, znojenje, povišana telesna temperatura, krvavkasto izkašljevanje. Ponavljajoče se pljučne embolije lahko trajno okvarijo pljučne žile, kar vodi v popuščanje srca.
Preprečevanje tromboz
Velik del arterijskih tromboz se lahko prepreči z zdravim življenjskim slogom brez kajenja, z zdravo, uravnoteženo prehrano, dovolj gibanja, znižanjem prekomerne telesne teže, ustrezno zdravljenimi boleznimi, kot so visok krvni tlak, povišane maščobe v krvi in sladkorna bolezen.
Prehrana na vensko trombozo nima tako velikega vpliva kot na aterosklerotično bolezen in posledično trombozo arterij, vsekakor pa priporočamo zdravo uravnoteženo prehrano, ki omogoča vzdrževanje normalne telesne mase in vnos vseh potrebnih hranil. Poskrbeti je treba tudi, da pijemo dovolj tekočine in da ne pride do dehidracije. Dolgotrajno sedenje ali stanje ni priporočljivo in ga je treba prekinjati z vstajanjem in s hojo, da se pospeši krvni obtok.
Viri:
