Čustveno hranjenje
Teorij osnovnih človekovih potreb je veliko, ampak prav vse med temeljne potrebe, poleg osnovnih fizioloških in psiholoških potreb, uvrščajo potrebo po varnosti, tako psihični kot fizični, pripadanju, ljubezni in naklonjenosti, kognitivnemu in fizičnemu ustvarjanju, počitku in druge.
Eric Bern, utemeljitelj šole Transakcijske analize je opredelil tri psihološke potrebe, ki jih je poimenoval Lakote (ang. Hunger), ki so nad osnovnimi fiziološkimi potrebami (kamor spada fiziološka lakota kot potreba po hrani) in sicer:
- lakota po priznanju (potreba po potrditvah, pohvalah, sprejemanju sebe in od drugih, pripadnost …) – Recognition hunger,
- lakota po dražljajih (potreba po fizični in duševni stimulaciji) – Stimulus hunger,
- lakota po strukturiranju časa (dati času vsebino in smisel) – Hunger for time structure.
Kadar ena ali več od naštetih potreb ni zadovoljenih, se po osnovnih psiholoških principih po navadi začne dogajati “premeščanje”, ki pomeni zadovoljevanje nezadovoljenih potreb s pretiranim zadovoljevanjem potreb na drugih, ponavadi nižjih fizioloških nivojih.
Zakaj posegamo po dodatnem obroku
Ste že kdaj opazili, da takrat, ko se počutite:
- osamljeni,
- se dolgčasite,
- ste v stiski, zaradi stresa na delovnem mestu,
- imate preobilico dela, za katerega verjamete, da ga morate opraviti in/ali samo vi lahko dobro opravite,
- čutite bivanjsko praznino ali nerazumevanje in
- nesprejetost,
in tega ne prepoznate ter si pomagate na ustrezen način, se lahko zgodi, da posežete po dodatnem ali vmesnem obroku ali po povsem neprimernih živilih, saj je to ena od potreb, ki pa smo jo v trenutnih okoliščinah zmožni zadovoljiti.
Čustveno hranjenje je, ko namesto, da bi lastna čustva in občutke prepoznali ter uspeli slišati svoje misli ob tem, kar bi sicer pomagalo opredeliti naše dejanske potrebe in jih zadovoljiti z ustreznimi oblikami, posežemo po hrani kot omami, kot sredstvu za utišanje teh čustev in misli. To je pobeg od sebe in realnosti v hranjenje oz. omamo s hrano.
Ocenite pri sebi
- Ali več jeste (večje porcije, pogosteje, non-stop nekaj), ko se počutite napeto, nerazumljeno, v stiski, v stresu, tesnobno, prestrašeno, v hudi naglici?
- Kaj jeste, ko ste v stiski, ali se vam zdi, kot da boljši jutri ne obstaja?
- Jeste tudi, ko niste lačni ali tudi, ko ste že siti?
- Si vzamete kak obrok, prigrizek ali sladico, da se “pocrkljate”?
- Jeste sami? Kje in kdaj jeste? Stoje ali v avtu?
- Se nagrajujete s hrano? Kako se ponavadi pohvalite za svoje dobro?
- Se ponavadi najeste “do sitega”, da ste napihnjeni? Vam paše občutek polne sitosti?
- Vam morda hrana daje občutek varnosti? Je vaša prijateljica? Radi nakupujete in načrtujete velike gostije zase?
- Se počutite nemočno in izven kontrole, ko je veliko hrane na dosegu roke? Imate občutek, da jo morate vso pojesti?
Razlika med čustvenim hranjenjem in lakoto, kot fiziološko potrebo
T.i. čustvena lakota se včasih izrazi tudi na fiziološkem nivoju, praviloma pa je to zgolj miselna preobremenjenost s hrano in hranjenjem. Če si dovolite, da se zazrete vase in se opazujete, lahko zaznate bistvene razlike.
Najpomembnejša razlika med lakoto in “čustveno lakoto” je, da slednje sploh ne občutimo v predelu trebuha. Čustvena lakota se začne in se dogaja kot intenzivna misel na neko določeno hrano v obliki stalnega premišljevanja o prijetnih občutkih ali olajšanju, ki naj bi jih sprožilo vnašanje te hrane. Ob tem lahko začutite senzacije v okončinah, napetost ali zakrčenost v ramenskem obroču, rahel glavobol, nezbranost, tesnobo, paniko, nervozo. Medtem, ko se prava lakota pojavi kot postopna bolečina v predelu trebuha ali pa se oglasi kot kruljenje. To lakoto z lahkoto in brez napake prepoznate kot fiziološko lakoto, saj je en najbolj prvinskih občutkov.
In prav to, o kateri hrani premišljujemo, je pomembna stvar. Ko je človek dejansko fizično lačen, mu pravzaprav vse ustreza. Ni izbirčnosti, vse je OK, tudi zelenjava ali juhe in obare. Čustvena lakota kliče po točno določeni hrani, ponavadi sladki, slani ali mastni, ki bo hipno spremenila ravnovesje v možganih. Počutite se, kot da lahko samo kos torte “odreši” vse v tem trenutku.
Čustvena lakota pogosto vodi v brezumno hranjenje. Še pred se zaveste, ste že pojedli celo vrečko čipsa ali celo banjico sladoleda, brez resnega uživanja v hrani. Ko zadovoljujete resnično potrebo po hrani – ko ste resnično lačni, ste praviloma bolj v stiku s seboj in svojim doživljanjem realnosti. Prisotni ste v trenutku in se bolj zavedate, kaj delate.
Praznina, ki jo poskušate zapolniti s čustvenim hranjenjem ostane prazna, tudi, ko ste popolnoma siti. Še naprej pogledujete, s čem bi umirili svojo notranjo stisko. Celo nasprotno, začne se proces samoobtoževanja in samoprezira, ki vodi v še slabše počutje. Po čustvenem hranjenju in prenajedanju po navadi čutimo obžalovanje, krivdo in sram.
Sprožilci čustvenega hranjenja
Pomembno je, da prepoznamo na katerih krajih, v katerih situacijah ali ob katerih čustvih posegamo po tolažilni hrani. V glavnem lahko rečemo, da čustveno hranjenje – kot že sam naziv pove – izvira iz čustev. In to primarno neprijetnih, možen pa je tudi izvor v prijetnih čustvih, v kolikor se s hrano nagrajujemo ali praznujemo.
Nekateri pogosti vzroki čustvenega hranjenja so:
Potlačitev čustev – s čustvenim hranjenjem začasno “utišamo” neprijetna čustva, zlasti jezo, žalost, strah, tesnobo, osamljenost, nezadovoljstvo in sram. Ko naše potrebe po priznanju niso zadovoljene, poiščemo razbremenitev in poskusimo ustvariti notranje ravnovesje z vnosom hrane.
Dolgočasje ali občutek praznine – s hranjenjem ali pripravo hrane (sladice) preprosto “preganjamo” dolgčas ter občutek življenjske praznine. Se počutite neizpolnjeno in prazno, hrana ali hranjenje pa je edini način, da se zamotite? Na ta način pravzaprav samo bežite pred občutki nezadovoljstva in življenjske brezciljnosti. Potrebe po strukturiranju časa ostajajo nezadovoljene.
Navade iz otroštva – Ko se ozrete v svoje otroštvo in se spominjate kakšen je bil takrat pomen hrane in hranjenja, ste bili nagrajeni za uspeh v šoli s tortico ali sladoledom? Ste dobili za tolažbo bonbon ali čokolado? Te navade pogosto “zrastejo” z nami in se nas tudi v odrasli dobi še vedno “držijo”.
Družbeni vpliv – druženje ob hrani z družino, prijatelji ali sodelavci je velikokrat zelo prijetno in zabavno doživetje, kar pomaga pri obvladovanju stresa, vendar pogosto vodi v prenajedanje. Kar je zares preprosto, ko je hrana postrežena in vsi poleg vas prav tako veliko jedo. Lahko se ob takih družabnih dogodkih tudi prenajedate zaradi nervoze ali pa vas družina ali prijatelji spodbujajo k prenajedanju.
Stres – oziroma naša reakcija na spremembe v okolju. Ta odziv je tako fiziološki kot psihološki, načini spopadanja s stresom se razlikujejo, saj nekateri ljudje s spremembami shajajo, drugi ne shajajo. Nekateri včasih neprijetne občutke, ki jih doživijo ob stresu, poskušajo razrešiti s hrano in si tako povrniti notranje ravnovesje.
Kako iz vrtinca čustvenega prehranjevanja?
Več o tem pa v naslednjem članku.
Mirjana Frankovič, TA Svetovalka
Mirjana Franković je ustanoviteljica in direktorica podjetja, ki že desetletje ustvarja nove in bolj zdrave prehranske izdelke. Je tekačica maratonka, aktivna triatlonka ter večkratni 70.3 Ironman.
V zadnjih letih kot svetovalka in coach sodeluje z mladimi strokovnjaki različnih panog, ki jim pomaga doseči rezultate in pridobiti izkušnje, ki si jih želijo tako na delovnem mestu kot tudi v domačem okolju.
Po svoji osebni izkušnji v psihoterapiji se specialistično ukvarja s pomočjo ljudem s prekomerno telesno težo in slabo samopodobo. Svoj študij in raziskovalno delo je v zadnjih letih pretežno usmerjala prav v smer iskanja načina, kako čimbolj pomagati ljudem, da se “izkopljejo” iz vrtinca težav in žalosti.
V največji meri v zadnjih letih pomaga pri vzpostavljanju zadovoljujočega življenja in odnosov ter aktivaciji posameznikov po travmah in težkih življenjskih izkušnjah. Pri svojem delu sodeluje s številnimi športnimi klubi v Sloveniji.
Leta 2006 se je priključila študiju Transakcijske Analize pod mentorstvom dr. Zorana Milivojevića, T.S.T.A., ki je sedaj tudi mentor in supervizor ter pridobila certifikat Transakcijski analitik – svetovalec. Na Univerzi Sigmund Freud nadaljuje izobraževanje iz psihoterapije in specializacijo iz Transakcijske Analize. Več o Mirjani >
Preberite tudi: Debelost ni samo problem za zdravje
