Maščobe uporabljene v procesu metabolizma lahko izvirajo iz hrane ali iz notranjih tkivnih rezerv (maščobno tkivo). Predstavljajo uganko in izziv za vse, ki se soočajo hujšanjem, boleznimi in slabim počutjem. Strokovnjaki pojasnjujejo in svetujemo, kdaj maščobe da in koliko.
Vrste in oblike maščob
Med maščobe uvrščamo poglavitne: neutralne maščobe ali trigliceride, fosfolipide in holesterol. V glavnem se v telesu koristijo trigliceridi kot izvor energije pri različnih metaboličnih procesih. Nekatere maščobe (lipidi) še posebej holesterol, fosfolipidi in majhne količine trigliceridov se porabijo za ustvarjanje membrane v celicah organizma kot za opravljanje različnih celičnih funkcij.
Maščobe, ki jih vnašamo s prehrano (izjema so nekatere manjše maščobne kisline), se prenašajo preko limfe, ki se vliva v vensko cirkulacijo. Večina trigliceridov se v prebavnem traktu razgradi na monogliceride in maščobne kisline. Nato, ob prehodu skozi epitelne celice prebavnega trakta, se monogliceridi in maščobne kisline ponovno združujejo v nove molekule trigliceridov, ki vstopajo v limfo kot majhne razpršene kapljice imenovane hilomikroni.
Kaj se zgodi eno uro po zaužitju mastnega obroka
V eni uri po obilnem mastnem obroku, se koncentracija hilomikronov v plazmi bistveno poviša ter povzroči motnost krvne plazme, ki je lahko včasih rumene barve.
Večina hilomikrona se odstrani iz pretočne krvi ob prehodu skozi kapilare maščobnih tkiv in jeter. To je tudi eden od razlogov, zakaj se je dobro izogibati večjim vnosom mastne hrane, ki lahko s časom resno ogrozi pretočnost in prožnost našega ožilja.
Uskladiščene maščobe se uvrščajo v dolgoročni vir energije. Zaloga glikogena se šteje kot kratkoročno gorivo. Po ocenah strokovnjakov se ta namreč porabi v 15 urah po hranjenju. Ob trajnejši lakoti se torej zaloge ogljikovih hidratov OH (glikogena), dokaj hitro porabijo. Tako da je energijo potrebno pridobiti iz sekundarnega vira – torej iz maščob.
Ravno to dejstvo predstavlja osnovno logiko nekaterih vrst restriktivnih diet, ki se koristijo za zmanjšanje telesne teže oziroma debelosti. Takšne diete torej temeljijo na redukciji vnosa OH, s čemer se zmanjša glikogenska energijska rezerva in stimulira poraba maščob iz maščobnih tkiv, ki v skrajnjem primeru privede do izgube telesne teže zaradi izgube maščobnega tkiva. Zveni logično kajneda? Ali je to tudi učinkovito in zdravo pa poglejmo v nadaljevanju.
Ali izogibanje maščobam zdravo in učinkovito pomaga pri hujšanju?
Očitno sta metabolizma maščob in OH med seboj zelo ozko povezana. Pogosto se reče, da maščobe izgorevajo na ognju ogljikovih hidratov (OH). Pomanjkanje vnosa OH lahko privede do ekstremne acidoze. Kri postane kisla, oziroma pH vrednost pade pod 7. Zato se tudi pri zelo strogih dietah ne priporoča izločanje OH iz prehrane.
Zaplet št. 1: acidoza (padec pH vrednosti)
Acidoza zmanjšuje aktivnost možganskih nevronov. Padec pH vrednosti krvi pod 7 lahko privede do kome. To se pogosto pojavi pri pacientih z neustrezno urejeno sladkorno boleznijo. V primeru neustrezne prehrane ali napačne diete, acidoza sicer ni tako pogosta. Vendar je aktivnost nevrona v možganih kompromitirana in lahko sproži celi niz simptomov kot so: padec koncentracije, utrujenost, razdražljivost ipd.
Metabolizem maščob se enako kot metabolizem OH nahaja pod kontrolo večine enakih hormonov ter kompleksnih hormonalnih mehanizmov, kar potrjuje ozko povezanost metabolizma teh dve hranljivih snovi.
Zaplet št. 1: ateroskleroza (oženje ali zamašitev žil)
Ob razlagi metabolizma maščob se ne moremo izogniti omembe poglavitne bolezni, ki se imenuje ateroskleroza. Se še spomnite »neslavnega« seznama največjih povzročiteljev smrtnosti pri ljudeh? Ateroskleroza je največji »ubijalec« sodobnega časa.
Ateroskleroza je bolezen velikih in srednjih arterij, pri katerih se v notranjosti stene razvijejo poškodbe imenovane ateromatozni plaki. Proces formiranja plaka se prične s koncentracijo drobnih kristalov holesterola v steni ožilja. Ti so lahko tako veliki, da začnejo štrleti v lumen (lumen dobesedno pomeni svetel prostor) arterije. Ovirajo pretočnost krvi ali v skrajnjih primerih privedejo celo do zapore žile.
V vsakem primeru arterije postajajo toge in neprožne, ker se pričnejo kalcijeve soli vezati na holesterol . Z ostalimi maščobami iz plaka povzročijo tako imenovano kalcifikacijo. Gre za snov, ki je lahko trda kot kost in od prožnih arterij lahko ustvari arterije trde kot cev. Takšne arterije zaradi degenerativnih procesov v stenah postanejo izpostavljene pokanju.
Poveča se tveganje za nastanek strdkov na mestih, kjer so nastali plaki. To lahko vodi v pojav tromboze ali embolije, kar pripelje do prekinitve pretoka krvi v tej arteriji. Pri približno dveh tretjinah (2/3) ljudi, ki umrejo za posledicami ateroskleroze, je vzrok smrti tromboza ene ali več arterij, ki hranijo srčno mišico (infarkt miokarda). Preostala tretjina jih umre za posledicami tromboze ali krvavenja v drugih delih organizma, predvsem v možganih, ko nastane možganska kap.
“Dobri” in “slabi” holesterol
Najpomembnejši dejavnik za nastanek ateroskleroze je visoka koncentracija holesterola v plazmi, še posebej v obliki LDL (lipoproteini majhne gostote). Koncentracija LDL-a v plazmi z veliko količino skupnega holesterola je neposredno povezana s količino zaužitih zasičenih maščob v vsakdanji prehrani. Iz tega razloga se LDL-u pogosto reče »slabi« holesterol.
Po drugi strani pa HDL-u (lipoprotein velike gostote) »dober« holesterol, ker vsebuje majhno količino holesterola. Lipoproteini so snovi sestavljene iz proteinov (beljakovin) in maščob. Odgovorni so za transport maščob po krvi. Količina tega »tovora« je odvisna od prehrane, telesne teže, starosti, stresa, hormonov in zdravil. Naloga LDL je torej prenos holesterola od jeter do drugih delov telesa.
Če ga je preveč, se prične nalagati na stenah žil. S tem lahko dolgoročno privede do nastanka ateroskleroze. V nasprotju z LDL, pa HDL prenaša holesterol iz telesa nazaj proti jetrom, ki nato holesterol presnovijo. Ob tem HDL zmanjšuje možnost, da bi prišlo do nalaganja holesterola na stene žil. Zaradi tega se HDL-u reče »dobri« holesterol.
Kako uživati maščobe in v kakšnih količinah, da je zdravo
Najpomembnejša preventiva proti razvoju ateroskleroze je prehrana z malo maščobami, ki večinoma vsebujejo nenasičene maščobe z malo holesterola.
Maščobe so nujne za normalno delovanje telesa, vendar je ključno ravnovesje – tako v količini kot v vrsti. Presežek nasičenih maščob in pomanjkanje ogljikovih hidratov lahko povzročita presnovne in žilne zaplete, zato je najbolj zdrava uravnotežena prehrana z zmernim vnosom kakovostnih maščob.
Izvleček iz knjige Bilanca zdravja in počutja so pripravili strokovnjaki iz Medicinskega centra CiiM plus Maribor (Center za interno in interventno medicino)
