Mladi so poleg drugim rizičnim dejavnikom izpostavljeni tudi družbenim omrežjem, ki vplivajo na njihovo duševno zdravje.
Kako ločiti depresijo pri otroku in mladostniku od običajnih kriz v odraščanju?
Krize v odraščanju se rade pokažejo z razpoloženjem, ki je kot aprilsko vreme. Če pa opazimo, da se otrok oziroma mladostnik sploh ne razveseli, je nenehno potrt in vse bolj tone v nemoč, je pomembno pomisliti tudi na kaj drugega.
Otrok oziroma mladostnik, ki razvije depresijo, potrebuje pomoč svojcev in širšega okolja, sploh če so do tega pripeljali dogodki, povezani z nasiljem.
Kateri otrocih in mladostniki so še posebej ogroženi, da zbolijo za depresijo?
Depresija pri otrocih in mladostnikih je najpogosteje je pridružena telesnim in drugim duševnim težavam. Pogosto jo prepoznamo pri posameznikih, ki imajo hiperaktivnost z motnjo pozornosti, in pri tistih, ki trpijo za obsesivno-kompulzivno motnjo in motnjami hranjenja.
Nemalokrat se pojavi tudi pri otrocih in mladostnikih, ki so žrtve nasilja. Medvrstniško nasilje je velikokrat prikrito, saj se dogaja tudi po elektronskih medijih in družabnih omrežjih. Zunanjemu svetu pa je prav tako skrito nasilje v družini. Najprej se pokaže kot umikanje v samoto, večji črnogledosti, učni uspeh se poslabša.
Kakšni so znaki, da otrok ali mladostnik trpi za depresijo?
Namesto da bi stres vse bolj obvladovali, se jim ta sposobnost zmanjša. Pogosto se pojavi ali celo okrepi nepremišljeno vedenje:
- posameznik postane prepirljiv,
- zavrača šolo,
- se opija,
- se začne družiti z neprimernimi osebami,
- se poškoduje,
- brezbrižno »divja« s kolesom ali motorjem…
Depresivni otrok oziroma mladostnik govori o praznini, nesmislu, utrujenosti, naveličanosti. Kažejo se pesimizem, črnogledost in samopomilovanje.
Posameznikovo vedenje je spremenljivo. Nič ga ne razveseli. Je potrt, čemeren. Lahko se pojavijo zloraba psihoaktivnih snovi, tvegano in samomorilno vedenje.
Kako pomagamo otroku ali mladostniku pri depresiji?
Pri okrevanju zelo pomaga sprememba okolja, pri čemer lahko blaga depresija celo sama po sebi izzveni. Zanje še najlažje organiziramo različna letovanja in tabore.
Veliko vprašanj je tudi glede jemanja antidepresivov. Nekatere antidepresive lahko predpisujemo otrokom od sedmega leta starosti, če trpijo za depresijo in obsesivno-kompulzivno motnjo. Tudi pri zdravljenju otrok in mladostnikov velja, da mora biti korist večja od morebitne škode.
Depresijo je nujno zdraviti, saj s tem zmanjšamo nevarnost samomora.
Kaj ne smemo otroku ali mladostniku z depresijo reči:
- Ja kaj pa ti je hudega, saj imaš vse, česar jaz nisem imel pri tvojih letih.
- Če ti je že zdaj hudo, kaj bo šele v prihodnosti s teboj.
- Saj sem ti rekel, da se ne druži s temi ljudmi. A si na drogi?
Otroka in mladostnika nagovorimo tako, da:
- mu pomagamo razumeti, kaj se mu dogaja, ko doživlja svet in sebe tako zelo drugače,
- mu ponudimo podporo in pomoč, da opravi vsaj nekaj svojih obveznosti,
- izražamo upanje in zaupanje, da bo bolje, • ga peljemo k ustreznemu strokovnjaku in pri obravnavi sodelujemo,
- se poučimo o naravi motnje in novo znanje primerno uporabimo.
Vir:
Mojca Zvezdana Dernovšek, Lilijana Šprah, Duška Knežević Hočevar, Depresija in bipolarna motna razpoloženja (Priročnik za vse, ki si želijo vedeti več o duševnih motnjah in bolje poskrbeti za svoje duševno zdravje); ZRC SAZU, Družbenomedicinski inštitut; Ljubljana, 2018.
