Obdobje mladostništva predstavlja prehod od »biti otrok«. Torej tisti, ki je še odvisen od pomoči drugih ljudi, ki še ni osvojil vseh pravil vedenja, še ne zna samostojno opravljati vseh nalog in reševati problemov. Tisti, ki so mu starši najbolj pomembni ljudje v življenju »in vse vejo in znajo« do »biti odrasel«, ko naj bi sam skrbel zase, reševal svoje probleme, imel lasten vir dohodka, si ustvaril partnersko zvezo in družino.
Ko se mladostniki začnejo oddaljevati od staršev, jim je najpomembnejša vrstniška skupina. V stiku z vrstniki raziskujejo, kdo so in kdo niso, katere družinske vrednote želijo obdržati in katerih ne ter kaj želijo v življenju postati.
Mladi nujno potrebujejo vrstniško skupino
V vrstniški skupini se lahko pogovarjajo tudi o stvareh, o katerih se s starši ne morejo in v skupini vrstnikov pogosto spoznajo svoje partnerje.
Vidimo, da ima druženje z vrstniki pomembno vlogo pri osamosvajanju od primarne družine.
Druženje z vrstniki je pomembno tudi za izboljšanje razpoloženja in vaji veščin komunikacije, dogovarjanja, pogajanja in nasploh učenja o odnosih med ljudmi. Hkrati se vsi srečujejo s podobnimi izzivi in si predstavljajo pomemben vir podpore.
V času epidemije so torej za veliko med vrstniških izkušenj prikrajšani. Hkrati imajo v veliki meri porušeno dnevno rutino, ki jo šolanje samo po sebi vzpostavlja. Precej časa so izpostavljeni delu z računalnikom, manjka jim prostočasnih in sprostitvenih dejavnosti.
V času epidemije in ukrepov v zvezi z epidemijo je zato normalno, da se pri mladostnikih pojavlja osamljenost, dolgočasje, zaskrbljenost, neprijetne misli, znižano razpoloženje in različni strahovi. Pomembno je, da se v tej situaciji usmerjajo v dejavnosti, na katere imajo vpliv in preusmerjajo pozornost proč od tistih stvari, na katere nimajo vpliva. Na primer, lahko se učijo in opravljajo učne obveznosti, nimajo pa vpliva na to, ali letos matura bo ali ne.
Pomembno je, da ohranjajo stike z vrstniki vsaj preko telefona ali spleta in da jim pri tem starši omogočimo zasebnost. Dobro je, da si pripravijo tedenski urnik, da dan ni prepuščen zgolj naključnim dejavnostim.
V urnik naj vključijo tudi redne obroke, čas namenjen sprostitvenim dejavnostim in predvsem veliki količini gibanja na svežem zraku. Pomembno je, da gredo spat ob približno isti uri in da tudi ob približno isti uri vsak dan vstanejo.
Ne glede na to, da so doma, naj se uredijo in ne ostajajo cel dan v pižami.
Kako lahko starši pomagajo mladim v času ukrepov povezanih s covid-19
Starši, ne pozabite, da mladostniki opazujejo in vidijo, kaj počnete vi. Še vedno se tudi od vas učijo, kako se soočate z vašimi izzivi, kako se vi odzivate na omejitve in ukrepe, ki jih epidemija prinaša.
Pomagate jim lahko tudi tako, da skupaj počnete prijetne stvari, ki niso povezane s šolo ali epidemijo in tako preusmerite njihove in vaše misli v prijetne aktivnosti.
Če opazite, da izzivi trenutne situacije presegajo vaše sposobnosti spoprijemanja, pa je dobro, da poiščete psihološko podporo.
Objavo pripravili: Katja Molek in Nina Rozman, dipl. psih., terapevtski par in moderatorki foruma za mlade na Med.Over.Net. Obe imata izkušnje z vodenjem podpornih skupin in individualno psihološko obravnavo mladostnikov in njihovih družin. Več informacij na strani Psihološka pomoč mladim
