Po infarktu
Spoštovana
Po infarktu je normalno, da se pojavijo različni simptomi in občutki, ki jih je treba skrbno spremljati. Zbadanje v prsih in nočno potenje sta lahko povezana s številnimi dejavniki, vključno z zdravljenjem, stresom, včasih tudi s ponovnim pojavom srčnih težav. Pomembno je razumeti, kaj ti simptomi pomenijo in kako jih pravilno obravnavati.
Nočno potenje po infarktu ni nenavadno in se lahko pojavi iz različnih razlogov. Stres in anksioznost sta pogosta dejavnika, ki lahko povzročita nočno potenje. Poleg tega so nekateri ljudje po infarktu bolj občutljivi na temperaturne spremembe ali imajo motnje spanja, kar prav tako prispeva k potenju med spanjem. Vendar pa je pomembno omeniti, da nočno potenje lahko tudi signalizira težave s srcem ali z drugimi zdravstvenimi stanji. Prav tako nekatera zdravila lahko povzročijo stranske učinke kot so zbadanje ali potenje. Čeprav ni razloga za paniko, priporočam posvet pri zdravniku.
LP
Pozdravljeni .Vceraj ko sem se zbudila me bollel vrat in se mi je vrtela cela soba.Sem ustala sla do wc in ko sem se usedla pogledala v tla spet se mocno vrtelo in mi je bilo slabo da bi bruhala.Moz mi je pomagal da pridem do postelje ,po tem vsako naslednje vstajanje spet isto ali pa ce bi v postelji se obrnila na bok.
Sem pocakala in ker ni minilo sem.sla na urgenco.Pritisk vredu puls zvisan 115,kri vredu ,zenici vredu,usesa tudi.
Tesko premikam glavo v katerkoli stran ker me boli mocno vrat.Na urgenci so rekli naj pocivam in pazim da ne bo naglih sunkov in gibov z glavo.Ker dojim nisem dobila zdravila.A je mogoce da imam kakswn tumor ,aneurizmu ili tezavo z karotidami.
Spoštovana
Glede na vaše trenutno stanje je najbolje slediti navodilom zdravnikov iz urgence t.j. počitek in izogibanje naglim gibom sta ključna. Če se simptomi poslabšajo ali se pojavijo novi simptomi (kot so izguba zavesti, hude glavobole ali nevrološki znaki), takoj poiščite zdravniško pomoč. Če bi se težave nadaljevale bi morda potrebovali dodatne preiskave za ugotovitev vzroka vaših simptomov med katere sodijo preverjaje gibljivosti vratu in iskanje morebitnih nevroloških znakov, slkanje MRI ali CT za iskanje morebitnih strukturnih težav v vratu ali glavi, morda boste potrebovali teste za oceno vestibularnega sistema ali krvne preiskave za izključitev drugih zdravstvenih težav. Da bi imeli kakšen tumor, anevrizmo ali težave s karotidami, so majhne možnosti, saj bi imeli še druge simptome. Zaenkrat počivajte in verjamem, da bodo težave izzvenele.
LP
Hvala za odgovor.
Krvna slika je na urgenci bila vredu.Jaz pa zelo tezko premikam glavo oziroma vrat ,in vcasih mi v vratu mravljinci,pa ko pritisnem na dolocene tockd na vratu mr glava zacne boleti najbolj ocesa in sence.
Zraven imam dijagnosticirano fibromialgijo ki so jo potrdili tri fizijatra in revmatolog.
Napotena ssm na slikanje vratne hrbtenice in zal za rad zelo mocne klaustrofobije ni mi uspelo narediti preiskavo.
Anonimno 3028, 10.01.2025 ob 14:01
Hvala za odgovor.
Krvna slika je na urgenci bila vredu.Jaz pa zelo tezko premikam glavo oziroma vrat ,in vcasih mi v vratu mravljinci,pa ko pritisnem na dolocene tockd na vratu mr glava zacne boleti najbolj ocesa in sence.
Zraven imam dijagnosticirano fibromialgijo ki so jo potrdili tri fizijatra in revmatolog.
Napotena ssm na slikanje vratne hrbtenice in zal za rad zelo mocne klaustrofobije ni mi uspelo narediti preiskavo.
Spoštovana
Vaše težave pri premikanju glave in vratu ter mravljinčenje so lahko povezane z napetostjo mišic ali morebitnimi težavami s hrbtenico. Napetost mišic v vratu je pogosta pri ljudeh s fibromialgijo. Ko pritisnete na določene točke na vratu, lahko to povzroči refleksno napetost mišic ali draženje živcev, kar vodi do glavobolov ali bolečin v očeh. Ker ste bili napoteni na slikanje vratne hrbtenice, je pomembno razumeti, da ta preiskava lahko pomaga identificirati morebitne strukturne težave (kot so hernije diska ali stenoza) ali druge patološke spremembe. Vendar pa ste omenili močno klaustrofobijo, kar vam onemogoča izvedbo te preiskave. Obstajajo alternative za slikanje hrbtenice, kot so rentgenske slike ali CT skeniranje, ki morda ne povzročajo enakega občutka claustrofobije kot MRI. Pogovorite se s svojim zdravnikom o možnih alternativnih preiskavah.
LP