Še vedno naivna
Živim v prepričanju, da si ljudje ne bi smeli lagati. Če pa ne moreš povedati resnico ali tako kot je, ker bi s tem škodil komu drugemu, pa vsaj iskreno reci da ne moreš ali ne smeš povedati vsega kar veš. Trudim se po najboljših močeh sama se držati tega pravila. Počutim se dobro in svobodno, ko govorim iskreno. Isto pričakujem od bližnjih. Ne od vseh ljudi, ampak od bližnjih – od ljudi, ki me poznajo dlje časa in s katerim sem ustvarila / ustvarjam nek globlji, intimnejši odnos.
Se pa vedno znova razočaram, ko me nekdo s katerim naj bi bila v neki resni in globlji zvezi laže. Konkretno gre za situacijo z mojim, sedaj bivšim, s katerim sva začela hoditi pred enim letom. Sedaj ko so zadeve začele biti zelo resne in je prišel čas ko je treba narediti to, kar se reče, pa razočaranje. Tip si je kar malo priredil zadeve in marsikakšno stvar po svoje predstavil namesto, da bi povedal po pravici. Šele takrat, ko sem mu rekla, da naj mi da papir, črno na belem, sem ugotovila, da me je lagal. In to o pomembnih rečeh, o stvareh, ki jih ni prezreti.
Ko sem ga soočila s tem, je najprej krivdo zvalil name. Da je moral. Ker sem jaz tako zahtevna. Pa zato, ker bi bila razočarana če mi pove po pravici.
Ne vem, če me je kaj tako prizadelo kot ta situacija. Ali bolj zaradi tega ker so se porušila pričakovanja ali zato ker je moje zaupanje bilo zlorabljeno ali zato ker sem se počutila naivno in neumno. Kako sem lahko tako nasedla. Kako da nisem že prej videla, začutila ali prepoznala laži….
Kako se vi soočate s tem. Kako se človek sploh lahko zaščiti pred laganjem – kako lažnivca pravočasno prepoznati se preden je človek prizadet? Ali naj zdaj ko začnem hoditi z nekim moškim najprej zahtevam, da mi pokaže vse dokumente ki jih ima, me spozna s svojo družino in sodelavci, zato da se prepričam da me kaj ne laže?
Kakšno stališče imate drugi do taksnih ljudi? Ali je laganje res dandanes normalno. Ali je laganje res tako razširjeno v družbi? Koliko vas je doživelo laganje od partnerja ali bližnjih?
Terapevtka zakonske in družinske terapije Lidija Bašič Jančar odgovarja:
Imamo različne vrednostne sisteme, v katerih se počutimo varne in svobodne, kakor ste lepo povedala tudi sama. Če se srečamo z vrednostnim sistemom nekoga drugega, ki ni po naših pričakovanjih, se vzbudijo težka občutja, še posebej, če gre za osebo, ki nam je blizu.
Pričakovanja vedno vodijo do razočaranj, če niso izpolnjena. Tako je tudi z laganjem. Lahko, da je za vas laganje nesprejemljivo, ni pa nujno, da je tudi za ostale. Zaplete se, ko se znajdemo v intimnih, partnerskih odnosih, kjer je skoraj nujno, da sta vrednostna sistema obeh vsaj približno podobna. Če je za vas laganje nesprejemljivo, za partnerja pa sprejemljivo, verjetno ne bosta mogla voziti skupaj. Odločitev je potem na vas. Ali si želite ob sebi človeka, ki vam laže ali ne.
Kakor sem razbrala, sta sedaj odnos zaključila…no, nekako. Vi se čustveno še ne morete razvezati. Kar je normalno. Zakaj? Ker ste se navezala na njega. In ob navezovalnem vedenju je jasno, da razhajanje od osebe, s katero smo želeli ostati, boli. Bolj naravno, kot da ne bi bolelo.
Vprašanje se mi poraja, kako to, da ste se znašli v tako neprijetni zvezi? Ko je nekomu laganje zelo blizu in razhod ne boli, pač pa ga spremlja še čustvena manipulacija? Kdo v vašem življenju je bil do vas tako krivičen? Ob kom ste se znašla v situaciji, ki je bila tako čustveno težka: stalna nesigurnost, pretvarjanje, laganje, obračanje situacije, čustveno izsiljevanje in manipulacije, nato razočaranje, jeza in na koncu nemoč in prekinitev stika? Je bila to mama, oče? To je nekaj, s čimer se je potrebno soočiti, predelati, izjokati krivico. In spoznati svoje hrepenenje-po čem? Po kom? Česa v najbolj intimnih primarnih odnosih ni bilo? To je hrepenenje, ki lahko traja celo življenje.
V to neizpolnjeno hrepenenje se zlahka ujamemo v odraslih partnerskih odnosih. Ko hrepenimo po odnosu, pa četudi se zanj ponižamo, razvrednotimo, prosjačimo…
Vse, kar tako močno boli in je občutek, da se čustveno ne da iti čez, ni od sedaj, temveč korenine tega segajo daleč nazaj. Seveda pa se v odrasli dobi zgodi, da se nam pripetijo podobne situacije, ki jih izzovejo ljudje, ki imajo podobne vzorce, ki so nam na nek način znani. Da jih spoznamo, ubesedimo, predelamo in gremo v življenju naprej.
Razhod vas boli. Potrebna je ravno čustvena razmejitev: čustva, ki bolijo v sedanjosti imajo korenine v preteklosti. Ko boste to začutila, bodo občutja lažja in bolj obvladljiva. Takrat bo tudi manj bolelo in ne boste več iskala stika z bivšim partnerjem/fantom ali na sploh z ljudmi, ki imajo težave z laganjem.
Res je težko sprejeti, da veza kar visi v zraku…in tudi bo, dokler ne boste zmogla razmejiti in vi postaviti mejo: kaj je za vas sprejemljivo in kaj ne. Partner tega najverjetneje ne bo storil. Zato to storite vi. Pa četudi si zato poiščete pomoč…da se ovrednoti to, kar se vam dogaja.
Zaščita pred lažnivci je ravno v tem, da se prepozna, od kje v zgodovini so vam je prevare, laži, razočaranja in obup znana ter da se to na sočuten način do sebe tudi predela. Želim vam, da začnete verjeti v to, da vam pripadajo čisti odnosi, iskreni in taki, v katerih se boste počutila varno.
