1. Otrok občutljivo zaznava
Otrok, ki je talentiran na primer za glasbo, je izredno pozoren na zvočne dražljaje. Tako bo v trgovini zaznal in prisluhnil tudi zelo tihi glasbi iz zvočnikov, čeprav je drugim nepomembna. Kvaliteto frizerskega salona bo ocenil tudi po glasbi, ki jo tam vrtijo in rad bo delil svoje mnenje z nekom, za katerega bo čutil, da lahko.
Otrok do 8. leta starosti težko ohranja zbranost, kar lahko vidimo, ko steče mami v objem, pri tem pa pohodi hiško iz kart, ki jo je še malo prej skrbno gradil. V trenutku vso svojo pozornost preusmeri na željo po maminem objemu. Vendar, če se je pri prejšnji igri odvijal kakšen njegov talent, se bo tja veliko lažje in hitreje vrnil kot h kakšni drugi dejavnosti. Z odraščanjem zmore vedno več zbranosti, še posebej ob dejavnostih, za katere je talentiran. Tam najbolj intenzivno krepi vztrajnost in umirjenost, ne glede na trenutno dogajanje.
Spodbuden odziv starša: prijetno bo presenečen, kako otrok opaža, doživlja svoje okolje. Otroka bo pohvalil in mu dal priznanje kot na primer: »Vau, to si uspel slišati, dobro poslušaš in prepoznavaš. Vidim, da ti glasba veliko pomeni.» Morda ga bo vprašal, kako mu to uspe. Četudi se ne sklada z njegovim okusom, bo otrokovo mnenje spoštoval.
2. Otrok kaže interes
Otrok se za tisto, za kar je talentiran, zelo zanima iz vseh mogočih virov. Želi najti čim več informacij in išče načine, kako bi se naučil še več. Veliko govori o tem, nas sprašuje, kaj vemo tudi mi in če poznamo koga s tega področja. Kadar česa ne ve, ne doživlja sramu, saj je to zanj le pomanjkanje informacij.
Spodbuden odziv starša: tudi starš bo začutil željo, da bi o temi, izvedel nekaj več. Z interesom bo iskal informacije, bolj bo pozoren na ljudi, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, a zmeraj bo znal ohraniti razmejenost med otrokovim in svojim interesom. Če se starši s to dejavnostjo ukvarjajo, bodo odslej gledali na njo še skozi drugačne, verjetno doslej neznane oči in bodo z veseljem izvedeli kaj novega. Kadar pa otrok preseneti z interesom, ki je staršem čisto neznan, staršem lahko predstavlja dragocen izziv – spoznavati nekaj, česar si niso predstavljali niti v sanjah. Marsikateri pove, da je skozi otrokov interes vzljubil področje, do katerega je nekdaj čutil celo odpor. Dejavnost, v kateri otrok uživa, jo starši obožujemo, ne glede na to, koliko jo poznamo.
3. Otrokovo pripovedovanje nas zelo pritegne k poslušanju
Ko otrok razlaga o dejavnosti, za katere je talentiran, je lahko njegov govor bolj ekstremen. Bodisi bolj jasen, kot navadno, bodisi bolj nerazločen, ker se mu mudi razložiti nekaj pomembnega. Trudi se najti besede, ki čim bolje opišejo njegovo mišljenje in doživljanje. Ob tem kaže večjo samozavest kot ob drugih tematikah. Tudi sam doživlja večje zadovoljstvo, kar poslušalec hitro začuti. Lažje in bolj iskreno spregovori tudi o dvomih in neuspehih, saj mu je globoko mar. Občutljiv je na reakcije ljudi okoli sebe.
Spodbuden odziv starša: zlahka se kar potopi v predstave, ki se prikazujejo ob otrokovem pripovedovanju. Odpre se mu domišljija in fantazira o možnostih, ki jih še ni bilo. Verjetno se je tudi sam nekoč tako počutili ob pripovedovanju pravljic. Želi imeti širšo sliko, zato otroka spodbuja z vprašanji, radovedno odprtimi očmi in poskuša zrcaliti njegova doživljanja. Čuti veselje in otroka zlahka občuduje. Pritegne ga tudi, kadar pripoveduje o padcih, porazih in bolečinah. Takrat se poglobi v njegovo doživljanje in kljub močni bolečini ostaja sočuten z otrokom. Pove mu, da ga občuduje, kako zmore ostati v stiku s sabo tudi v težkih situacijah in se z nami pogovarjati o občutkih, ki jih ni enostavno deliti. Nudi ljubeznivo, naklonjeno spodbudo, saj se zaveda, da še posebej ob neuspehu rabi starša, ki verjame vanj.
4. Otrok sorazmerno hitro napreduje
Pravi uspehi se začnejo z majhnimi koraki, a ravno tako prinašajo veliko zadovoljstvo. Talent se lahko kaže kot na primer boljša koncentracija kot pri drugih dejavnostih. Hitreje razume navodila, razloči nianse, nabira kondicijo, izloči probleme, išče rešitve, lažje tudi pomni. Bolj se zaveda, da rabi kvaliteten počitek in se lahko čim prej vrne k aktivnosti.
Spodbuden odziv starša: ob tem tudi sam čuti veselje, ponos, občudovanje. Okrepi se zaupanje v otrokov talent. Staršu se ob tem lahko vzbudijo spomini na njegove lastne uspehe in znova začuti, kako mu je bilo takrat. Kljub temu uspe ohraniti razmejenost z otrokovimi uspehi in jih nikdar ne zasenči s svojimi. Je pozoren, da ostaja tukaj v sedanjem trenutku, ki je čas za otrokovo slavje.
5. Talent opazijo drugi ljudje tudi, ko ga starši ne
Tudi če starši ne opazijo, talent pri otroku lahko opazijo drugi bližnji ljudje. Predvsem takrat, ko tega nihče ne pričakuje in so odzivi spontani, na primer med obiskom družinskih prijateljev. Lahko je tudi nepričakovana pohvala, ki jo otrok prinese iz šole in nam močno zazveni. Čeprav je za starše lahko izdelek talentiranega otroka slabši od izdelkov drugih otrok, bo ljudi bolj pritegnil in prevzel. Takšne situacije zelo presenetijo in močno kličejo, naj jih vzamemo zares.
Spodbuden odziv starša: verjetno bo presenečen, zmeden, morda celo ne bo verjel. A kljub temu bo izrazil interes, radovednost in občudovanje do nečesa, kar sam ne razume in mu to kažejo drugi. Navadno se izkaže, da je otrok temu talentu posvečal že precej časa, a starš tega še ni uspel zares opaziti. To se zlahka zgodi tam, kjer se starši na otrokovo dejavnost ne spoznajo ali pa iz nekega razloga niso imeli interesa.
6. Otrok doživlja zanos (go with the flow)
Otrok »pade v aktivnost« tako močno, da pozabi na čas, dogajanje okoli sebe, ničesar ne sliši, občuti le svobodo in popolno predanost trenutnemu delu. To zlahka opazimo, ko se zaigra s kockami in ne sliši, da je konec obiska in moramo domov. Občutek zanosa je največji pokazatelj talenta in tudi najmočnejša motivacija, saj se ravno zaradi zanosa najraje vrača nazaj k dejavnosti in ji posveča največ truda.
Spodbuden odziv starša: ob otroku v zanosu se tudi starš umiri, čuti zadovoljstvo in občudovanje. Morda se pridruži otrokovi igri, kjer se povežeta v zanosu in ubrano sodelujeta. Starš se zaveda, da je dejavnost dragocena, zato ga takrat ne prekinja na primer z opozorili na razmetano sobo. Otroku pomaga ozaveščati pomen zanosa, domače okolje pa urejati tako, da se lahko otrok ukvarja s to dejavnostjo čim večkrat. Tako lahko na primer mlademu glasbeniku pripravi kotiček, kjer ima stalno dosegljiv inštrument, pripravljen na igro, bralcu pa bo postavil polico s knjigami, kjer najraje bere.
O avtorici: mag. Tatjana Sagernik Kovačič
Mag. Tatjana Sagernik Kovačič je profesorica glasbe in družinska terapevtka, ki je po končanem podiplomskem študiju zakonske in družinske terapije na Univerzi v Ljubljani opravila staž na Frančiškanskem inštitutu v Ljubljani in pod supervizijskim vodenjem deluje v lastni praksi.
S predavanji sodeluje na mednarodnih kongresih zakonskih in družinskih terapevtov in objavlja strokovne in poljudne članke o medsebojnih odnosih ter problematiki, ki se odvija v družinah ter šolah s poudarkom na odnosih med učenci in učitelji. Izvaja predavanja za starše, učitelje, vodi skupine za ženske, pare in učitelje.
Kot profesorica glasbe, profesorica viole in akademska glasbenica ima za sabo več kot 20 let pedagoških izkušenj poučevanja na različnih šolah. Pri delu združuje terapevtske veščine relacijske družinske terapije s procesom poučevanja, s poudarkom na čustveni regulaciji. Več informacij in kontakt.
