Vsak proktološki pregled se začne z anamnezo, torej s pogovorom z bolnikom in se nadaljuje s kliničnem pregledom in po potrebi sledijo še dodatne preiskave.
Ob pričetku pregleda se zdravnik in bolnik pogovorita o težavah. Sprva bolnik sam pripoveduje o svojih težavah, po potrebi pa mu nato zastavimo tudi dodatna vprašanja. Ker gre za težave v intimnem predelu so ta za bolnika lahko neprijetna, včasih se lahko tudi zdi, da niso povezana z bolnikovimi težavami. Vendar vsa ta vprašanja postavljamo, da pridobimo dobro in temeljito anamnezo ki nam je v pomoč pri ustvarjanju vtisa o težavah in postavitvi delovne diagnoze.
Pogovoru sledi pregled. Za razliko od nekaterih ostalih pregledov in preiskav črevesja, za pregled pri proktologu ni potrebne posebne predhodne priprave doma. Čiščenje črevesja ni potrebno, saj pregledamo le zadnjih nekaj centimetrov črevesja in v tem predelu se blato običajno ne zadržuje. Prav tako menstrualna krvavitev pri ženskah ni ovira za pregled.
Sam proktološki pregled še vedno velja za stresno preiskavo, pri kateri je bolnikom ob pregledu pogosto nelagodno in nerodno. Možnih je več položajev bolnika za pregled, lahko se opre na kolena in komolce na preiskovalni mizi ali leži na levem boku s pokrčenimi nogami.
Pregled pričnemo z inspekcijo, torej opazovanjem, pri katerem iščemo nepravilnosti, ki so vidne s prostim očesom in brez tipanja. Ocenimo barvo kože, ali je le-ta vidno nadražena, prisotnost raznih izrastkov, zunanjih ali prolabiranih notranjih hemoroidov, prisotnost izcedka…
Nadaljujemo s palpacijo oziroma tipanjem okolice zadnjika, analnega kanala in rektuma. Predel je zelo oživčen in praviloma dotiku sledi refleksno skrčenje zadnjikove mišice. Za pregled je zelo pomembno, da zadnjične mišice bolnik čim bolj sprosti. Bolniku naročimo da nas opozori na morebitno boleče mesto. Ni smiselno, da bi s tipanjem vztrajali, če bolnika boli. V kolikor je pregled mogoče nadaljevati, s prstom iztipamo stene analnega kanala, ocenimo tudi moč zadnjikove mišice. Pri ženskah lahko na sprednji steni tudi otipamo maternični vrat ali vstavljen tampon, pri moških pa prostato. Notranjih hemeroidov pa običajno ne moremo tipati, saj je to tkivo mehko ter gobasto, napolnjeno s krvjo in iztisljivo ter prstu zato ne nudi opore.
Sledi pregled z inštrumentom »proktoskopom«. To je nekaj centimetrov dolgo votlo ogrodje v katerem je vodilo. Pred vstavljanjem nanj nanesemo lubrikant, nato ga počasi v celoti uvedemo v zadnjikov kanal. Izvleče se vodilo in s pomočjo osvetlitve vidnega polja dobimo vidni pregled tega dela črevesa. Med preiskavo lahko opravimo tudi terapevtsko podvezovanje notranjih hemoroidov ali odvzamemo vzorec tkiva za nadaljnje preiskave.
Po izvleku instrumenta je pregled končan. Z bolnikom se pogovorimo o ugotovitvah in zdravljenju, v kolikor je to potrebno.
Več o omenjeni temi na forumu Proktologija.
Viri:
Kirurški center Zdrav splet. http://www.zdravsplet.si/
Mlakar Boštjan. Anamneza in preiskave v proktologiji. Medicinski razgledi. 2008, 47, str. 411-423.
Mlakar Boštjan. Proktološka anamneza in anorektalni digitalni pregled. Medicinski mesečnik. 2006, december, str. 390-397.
Godeberge P. Anorectal Diseases textbook. Paris : Éditions Flammarion SA, 2008.
Avtor: asis. Ana Ramšak, dr.med
