Večji vnos procesirane hrane je pomembno povezan s hitrejšim upadom kognitivnih funkcij, so pokazali rezultati brazilske longitudinalne študije o zdravju odraslih (ELSA-Brasil).
Študija, v katero je bilo vključenih več kot 10.000 oseb, starih 35 let in več, je bila decembra objavljena v ugledni publikaciji JAMA Neurology, o njenih izsledkih pa je strokovna javnost že avgusta razpravljala na mednarodni konferenci Alzheimerjevega združenja (AAIC) 2022.
“Ugotovitve kažejo, da lahko izbira življenjskega sloga, zlasti visok vnos ultraprocesirane hrane, vpliva na naše kognitivno zdravje mnogo let pozneje,” je za Medscape povedala soraziskovalka študije dr. Natalia Goncalves z Medicinske fakultete Univerze v São Paulu v Braziliji.
Problem
Skrb zbujajoče so predvsem podatki, koliko tovrstne hrane se znajde na naših krožnikih.
Uživanje visoko procesiranih predpakiranih živil v nekaterih državah predstavlja že dve tretjini dnevnega energijskega vnosa. To je pokazala doslej najobsežnejša mednarodna primerjava prehranske kakovosti predpakiranih živil, ki je bila leta 2019 objavljena v ugledni znanstveni reviji Obesity Reviews.
V njej je sodelovala tudi Slovenija. Stanje pri nas je boljše od nekaterih manj razvitih držav, zaostajamo pa denimo za bolj razvitimi državami, kot so Avstralija, Velika Britanija in Kanada.
Kar je pomembno nakazala tudi omenjena raziskava, je, da ima Slovenija na razpolago veliko zdravih živil, vendar je potrebno potrošnikom pomagati, da jih bodo v množici ponudbe uspeli prepoznati in se bodo zanje odločali.
Rešitev: NOVA
Za lažje prepoznavanje si lahko pomagate s sistem kategorizacije NOVA, ki predelana živila razvršča v štiti skupine glede na stopnjo in namen predelave.
V celoti ga povzemamo po Nacionalnem portalu o hrani in prehrani Prehrana.si:
- Nepredelana ali minimalno predelana živila
Sem spadajo predvsem nepredelana osnovna živila. To so živila, ki predstavljajo užitne dele rastlin (semena, plodovi, listi, stebla, korenine) ali živali (mišice, drobovina, jajca, mleko), pa tudi glive, alge in pitna voda. Minimalno predelana hrana je obdelana le z osnovnimi postopki, kot so sušenje, mletje, fermentacija, pasterizacija, hlajenje, zamrzovanje, vakuumsko pakiranje itd. Takšna živila so na primer moka, hlajena jajca, zamrznjeno meso, zamrznjena/sušena zelenjava in sadje, jogurt, sušene začimbe, kava, suhe stročnice, ovseni kosmiči, polenta, riž, testenine, čaj, oreški brez dodatkov ter sadni in zelenjavni sokovi brez dodatkov.
- Predelane kulinarične sestavine
To so sestavine, pridobljene neposredno iz živil iz skupine 1 s postopki, kot sta npr. stiskanje, mletje, ekstrakcija in rafiniranje. Sem spadajo na primer olja, pridobljena iz oreškov, soje, koruze, palmino olje, sončnično in oljčno olje, bel in rjavi pesin ali trsni sladkor, med, javorjev in agavin sirup, škrob pridobljen iz različnih rastlin (npr. koruzni, krompirjev škrob), maslo, loj, kokosova maščoba, sol. V to skupino spadajo tudi različne kombinacije živil iz te skupine, npr. soljeno maslo, zeliščna sol, olje z dodatkom čilija, …).
- Predelana živila
V to skupino sodijo industrijski izdelki, ki so nastali s kombiniranjem živil iz skupin 1 in 2. Gre za živila, ki so poznana kot različice osnovnih živil. To so na primer zelenjava/sadje/stročnice, vložene v kisu ali slanici, soljeni ali sladkani oreški/semena, soljeno, sušeno ali prekajeno meso, konzervirane ribe, sadje v sirupu, paradižnikova mezga in koncentrat, kruh brez aditivov (samo iz moke, soli, vode in kvasa), fermentirane alkoholne pijače kot sta pivo in vino.
- Visoko predelana oziroma ultra procesirana živila
Gre za živila, ki praviloma v svoji sestavi ne vsebujejo izvornih nepredelanih živil, ampak so narejena večinoma iz snovi, ki so bile z različnimi postopki pridobljene iz teh živil (maščobe, olja, sladkor, škrob, beljakovine), modificiranih snovi (hidrogenirane maščobe, modificiran škrob) ali snovi, sintetiziranih v laboratoriju iz različnih organskih substratov ter drugih organskih virov (ojačevalci arom, barvila, drugi aditivi). Živila iz te skupine vsebujejo minimalno količino osnovnih živil iz skupine 1, ali jih celo ne vsebujejo. Primeri: brezalkoholne pijače, sladki in slani predpakirani prigrizki, sladoled, čokolada, piškoti, slaščice, kruh in pekovski izdelki z aditivi (ti so pogosto predpakirani), energijske ploščice, sadni jogurti, hrenovke in drugi predelani mesni izdelki, juhe iz vrečke, margarine in namazi, žita za zajtrk, gotove jedi (zamrznjena pica, burgerji, ribje palčke, …), nadomestki in dopolnila obrokov (npr. proteinski shake) ter destilirane alkoholne pijače.
Zelenjava in nesladkani kosmiči torej pred sadnimi jogurti in hrenovkami
Kot je razvidno, so najmanj primerna za pogosto uživanje živila iz zadnje skupine (visoko predelana oziroma ultra procesirana živila), saj gre v tej skupini za živila, ki imajo praviloma manj ugodno hranilno sestavo in zato zdravju niso koristna. Oziroma glede na izsledke brazilske raziskave celo nasprotno.
Če želite torej čim dlje ohranjati zdravje (svojih možganov), uživajte čim več osnovnih in minimalno predelanih živil, torej tistih, ki sodijo v prvo ali drugo skupino.
Pa dober tek.
