Znanstveniki so ugotovili, da so centri, ki v možganih obdelujejo reakcije na psihični stres, tesno povezani z našim živčevjem v črevesu preko vagusnega živca in simpatičnih živčnih poti. Poleg tega možgani aktivirajo tudi endokrini hormonski sistem, predvsem os hipotalamus-hipofiza-nadledvičnica. Izločati se začno “stresni hormoni,” ki tudi pomembno vplivajo na delovanje prebavil. Še bolj so te reakcije izrazite pri ljudeh, ki jih mučijo tako imenovane funkcionalne prebavne motnje, npr. funkcionalna dispepsija ali sindrom razdražljivega črevesa.
Kasnejša znanstvena odkritja so pokazala, da so povezave med možgani in prebavili dvosmerne in da tudi iz črevesnega živčnega sistema, črevesnih endokrinih celic in iz črevesnega imunskega sistema prihaja vrsta signalov, ki pomembno vplivajo na delovanje možganov. Samo pomislimo, kako prijeten je občutek, če se dobro najemo, ali pa, kako nerazpoloženi smo, če imamo črevesne težave. Te povezave so poimenovali os črevo-možgani.
Ključni elementi poti črevo-možgani
Prebavila oživčuje splet zapleteno organiziranih živčnih celic, ki ga uradno imenujemo črevesni živčni sitem. V ljudskem jeziku radi govorimo o črevesnih ali trebušnih možganih. Ta sistem je že brez povezav z višjimi živčnimi centri, se pravi možgani in hrbtenjačo, sposoben izvajati večino nalog, ki so potrebna za normalno funkcioniranje črevesa. Sprejema mehanične, kemične, bolečinske in druge dražljaje iz črevesa in jih preko lokalnih centrov prevede v smiselne reakcije, različne načine gibanja črevesa, izločanje prebavnih sokov itd. Kot rečeno, pa je črevesni živčni sistem dobro povezan s hrbtenjačo in možgani in informacije ter odzivi nanje nenehno tečejo v obe smeri.
V črevesu se nahaja kar 80 odstotkov celic našega imunskega sistema, saj so prebavila mesto, kjer se naše telo najbolj intenzivno srečuje z okoljem (snovi iz hrane, črevesni mikroorganizmi).
Imunski sistem se nenehno odziva na zunanje dražljaje in pošilja informacije o tem, kaj se v črevesu dogaja po celem organizmu. Posebne snovi, ki jih izločajo celice imunskega sistema, t.i. citokini, so kemična sporočila, ki povedo drugim imunskim a tudi ostalim celicam v organizmu, kako naj se obnašajo. Ti signali, zlasti kadar jih je veliko, npr. v primeru vnetja, prihajajo tudi do možganov in vplivajo na delovanje posebnega imunskega sistema v njih.
Nekatere celice v črevesni povrhnjici so specializirane in njihova naloga ni absorpcija snovi iz hrane kot pri večini črevesnih epitelnih celic, ampak izločanje različnih hormonov. Tudi hormoni so kot prej omenjeni citokini signali molekulam, ki lahko potujejo daleč po telesu in naročijo drugim celicam, kaj naj delajo. Kakšne hormone bodo omenjene črevesne endokrine celice izločale, je odvisno od dražljajev, ki pridejo iz črevesne svetline.
Kakšno vlogo pa pri komunikaciji med črevesom in možgani igra črevesna mikrobiota?
Izsledki zadnjih nekaj desetletij so pokazali, da je črevesna mikrobiota, združba vseh mikroorganizmov, ki živijo v naših prebavilih, eden najpomembnejših regulatorjev delovanja prebave, presnove, imunskega sistema in, kot kažejo najsodobnejša spoznanja, živčnega sistema.
Črevesne bakterije neprestano komunicirajo s celicami črevesne povrhnjice, vključno s črevesnimi endokrinimi celicami, celicami imunskega sistema in bolj ali manj posredno s celicami črevesnega žičnega sistema. Medsebojni pogovor poteka preko vrste specializiranih receptorjev in signalnih poti, njegova posledica po so različne reakcije vseh omenjenih sistemov, ki se odražajo lokalno v prebavilih, pa tudi v oddaljenih organih, kot so možgani.
Poleg tega črevesni mikroorganizmi proizvajajo veliko bioaktivnih snovi, ki imajo neposreden vpliv na delovanje živčevja. Kot primer lahko naštejemo kratkoverižne maščobne kisline, presnovke triptofana in indole. Nekatere teh snovi delujejo celo neposredno kot živčni prenašalci.
Da je črevesna mikrobiota pomembno vpletena v nastanek funkcionalnih prebavnih motenj in vpliva na delovanje osi črevo-možgani, vemo že nekaj časa.
Raziskave zadnjih let pa kažejo, da je tudi nastanek nekaterih “klasičnih” bolezni osrednjega živčevja, kot sta Parkinsonova bolezen in Alzheimerjeva bolezen, povezan z negativnimi vplivi črevesne mikrobiote. Prav tako se raziskuje vloga črevesne mikrobiote pri pojavu psihičnih motenj, kot so depresija in anksiozne motnje. V zadnjem času so vedno bolj uspešne tudi klinične raziskave, kako lahko s pomočjo metod, ki vplivajo na mikrobioto, npr. s probiotiki, olajšamo potek nevroloških in psihiatričnih bolezni.
Kdaj in kje pa lahko o tem izveste več?
O povezavi med mikrobioto, črvesom in možgani bosta na Dnevih zdravja v Celju med 17. in 19. novembrom dva vodilna strokovnjaka na tem področju, nevrolog prof. dr. Zvezdan Pirtošek in gastroenterolog in specialist za področje črevesne mikrobiote prof. dr. Rok Orel.
Prepričani smo, da bosta to sicer zahtevno tematiko znala podati na način, ki jo bo približal sleherniku. Predvsem pa bosta kot zdravnika, ki dolga leta delujeta v klinični praksi, svoja predavanja nedvomno začinila z veliko praktičnimi nasveti, ki nam bodo prišli prav tudi pri iskanju rešitev za lastne zdravstvene težave.
Okvirni program je na voljo TUKAJ.
