Svetovni dan brez tobaka
31. maja vsako leto obeležujemo Svetovni dan brez tobaka, letos obenem obeležujemo tudi 10. obletnico Okvirne konvencije Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) za nadzor nad tobakom. Čeprav je dokument sprejelo 50 od 53 držav članic v regiji, pa večina držav zavez iz dokumenta še ni implementirala v celoti, to je namreč storilo zelo malo članic. Dolgoročna vizija za evropsko regijo SZO je, da bi bila to regija brez s tobakom povezanih bolezni, smrtnosti in zasvojenosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) v Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, ki jih pripisujemo rabi tobaka, umre 10 oseb. Pri nas še vedno kadi četrtina odraslih prebivalcev, v najnovejši raziskavi pa smo med mladimi zaznali zmanjšanje kajenja.
Kajenje tobaka škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu in škodljivo vpliva na zdravje skozi celotno življenje. Povezano je z razvojem številnih vrst raka, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter drugih bolezni. V Sloveniji vsak dan zaradi bolezni, ki jih pripisujemo kajenju tobaka, umre 10 oseb, četrtina od teh že pred 60. letom starosti. Stroški zdravljenja bolezni, zmanjšanja produktivnosti in prezgodnje umrljivosti zaradi kajenja predstavljajo okoli pet odstotkov slovenskega bruto domačega proizvoda, kar je znatno več, kot država pridobi iz tobačnih trošarin.
Večina kadilcev začne kaditi do 25. leta starosti, torej še kot mladostniki ali mladi odrasli.
»Po podatkih iz raziskave v letu 2011/2012 kadi vsak četrti Slovenec, star 15–64 let, med njimi več moških kot žensk. Spodbudni so zadnji podatki med mladostniki, starimi 11, 13 in 15 let, saj se je med 2010 in 2014 razširjenost kajenja pomembno zmanjšala. Po podatkih iz leta 2014 vsaj enkrat na teden ali pogosteje kadi vsak sedmi 15-letnik, vsak šesti pa je prvič kadil v starosti 13 let ali manj,«
je povedala Helena Koprivnikar z NIJZ in opozorila, da te spodbudne spremembe najverjetneje lahko pripišemo predvsem znatnejšim zvišanjem obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov v zadnjih letih. Vendar pa Slovenija že od leta 2007, razen višanja obdavčitve, ni sprejela novih ukrepov nadzora nad tobakom. Zato na področju nadzora nad tobakom v zadnjem obdobju Slovenija zaostaja za drugimi evropskimi državami. Tobačna industrija ima v Sloveniji še vedno veliko preveč možnosti za marketing tobačnih izdelkov oziroma spodbujanje začetka kajenja in zmanjševanje opuščanja kajenja. Helena Koprivnikar z NIJZ zato opozarja:
»V Sloveniji za znižanje deleža kadilcev in zmanjšanje škodljivih posledic rabe tobaka čim prej potrebujemo strožje ukrepe nadzora nad tobakom. Poleg tistih, ki jih prinaša nova evropska direktiva na tem področju, so med ključnimi ukrepi nadaljnje znatno višanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov, popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov, enotna embalaža, zmanjšanje dostopnosti tobačnih izdelkov mladoletnim, strožje izvajanje zakonodaje in višje kazni za kršitve.«
Ministrstvo za zdravje je začelo s postopkom prenosa nove tobačne direktive
Direktiva 2014/40/EU o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov in razveljavitvi Direktive 2001/37/ES je stopila v veljavo 19. maja 2014.
»Države članice EU imamo do 20. maja 2016 čas, da direktivo prenesemo v nacionalno zakonodajo, zato je ministrstvo za zdravje že začelo s postopkom prenosa direktive. Direktiva med drugim uvaja prepoved značilnih okusov cigaret kot sta npr. mentol ali vanilja, velika slikovna zdravstvena opozorila, strožje ukrepe za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, možnost prepovedi prodaje tobačnih izdelkov preko interneta in ureja področje elektronskih cigaret in zeliščnih izdelkov za kajenje. Predlog novega zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov, ki bo, poleg ukrepov, ki jih uvaja nova direktiva, vključeval še druge dokazano učinkovite ukrepe, ki jih predlagajo SZO, stroka in nevladne organizacije, bo javnosti predstavljen letošnjo jesen,«
je povedala Nataša Blažko z Ministrstva za zdravje RS.
Zastavljeni so globalni cilji zmanjševanja rabe tobaka
Globalni akcijski načrt za preprečevanje in nadzor nenalezljivih bolezni 2013–2020 navaja devet prostovoljnih ciljev, vključno z akcijskim načrtom za njihovo doseganje. Eden od ciljev do leta 2025 je 30-odstotno zmanjšanje števila kadilcev med osebami, starimi 15 let in več.
»Z Ašgabadsko deklaracijo o preprečevanju in nadzorom nad nenalezljivimi boleznimi so se države zavezale, da bodo okrepile svoja prizadevanja za popolno implementacijo konvencije SZO, prav tako pa so izkazale ambicijo za doseganje breztobačne evropske regije (kar pomeni, da manj kot pet odsotkov odraslih uporablja tobačne izdelke),«
je povedal vodja urada SZO v Sloveniji Marijan Ivanuša in dodal, da so si nekatere države v skladu s tem že postavile nacionalne cilje in da si tudi SZO želi, da bi si tak pomemben cilj ob prenosu evropske direktive v slovensko zakonodajo zastavila tudi Slovenija.
Nekatere države v sprejem strogih ukrepov
Država lahko z zagotavljanjem primernega okolja varuje pred izpostavljenostjo tobačnemu dimu, spodbuja življenjski slog brez tobaka, organizira pomoč uporabnikom tobaka in poskuša preprečiti začetek rabe tobaka.
»Nekatere države si utirajo pot k prihodnosti brez tobaka, na primer na Finskem, Irskem in v Združenem kraljestvu (na Škotskem) so si sami zastavili drzen cilj razširjenosti kajenja v višini pet odsotkotv ali manj z določenim ciljnim letom (Irska 2015, Škotska 2034, Finska 2040)«. Škotska ima za cilj ustvariti generacijo mladih ljudi, ki ne želijo kaditi, z ukrepi “de-normalizirajo” kajenje, z zakonom o prepovedi kajenja v prostorih, kjer se otroci zbirajo, s programi za preprečevanje, ki temeljijo na medsebojni aktivnosti med mladostniki, vplivanjem na starše, da opustijo kajenje, in spodbujanje družin, da so njihovi domovi brez cigaretnega dima. Pristop lahko vključujejo kampanje, ki prikazujejo taktike tobačne industrije, ki poskuša razvodeneti, zaustaviti ali odložiti učinkovito ukrepanje, bodisi odkrito ali prikrito,«
je ukrepe drugih držav navedel dr. Tomaž Čakš z NIJZ in poudarili, da morajo države v skladu s konvencijo SZO v celoti izkoristiti člen za zaščito javnih zdravstvenih politik pred komercialnimi in drugimi interesi tobačne industrije.
Dodatna priložnost za zaostritev tobačne politike tudi v Sloveniji
»Slovenija ima ob prenosu direktive v nacionalno zakonodajo dobro priložnost za dodatno zaostritev tobačne politike s sprejetjem ukrepov, kot sta standardizirana embalaža in prepoved prikaza tobačnih izdelkov na prodajnih mestih. Oba ukrepa delujeta z roko v roki pri preprečevanju začetka kajenja pri otrocih in mladostnikih ter predstavljata osnovo za implementacijo Okvirne konvencije SZO za nadzor nad tobakom,«
je povedala Jennifer Burch iz mednarodne organizacije SmokeFree Partnership in dodala, da so v Smokefree Partnership mnenja, da bi morala biti tako konvencija kot direktiva implementirani čimprej in brez odlašanja.
Opuščanje kajenja je koristno za zdravje v kateremkoli obdobju življenja
Več kot polovica kadilcev želi prenehati s kajenjem, veliko jih v prvih nekaj poskusih ni uspešnih, zato jim je na voljo pomoč pri opuščanju kajenja.
«Programi opuščanja kajenja potekajo v zdravstvenovzgojnih centrih, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji. Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, se lahko kadarkoli obrnejo na najbližji zdravstvenovzgojni center in ne potrebujejo napotitve s strani osebnega zdravnika. Lahko izbirajo med skupinskim in individualnim svetovanjem za opuščanje kajenja. Na voljo je tudi svetovalni telefon, kjer svetovanje izvajajo usposobljeni svetovalci, in deluje vsak delovnik med 17. in 20. uro. Telefonska številka je objavljena tudi na embalaži tobačnih izdelkov. Vse omenjene vrste pomoči so brezplačne»,
je povedala mag. Tadeja Hočevar z NIJZ. Na svetovalnem telefonu uporabniki dobijo informacije o škodljivostih kajenja, prednostih ne-kajenja, metodah opuščanja kajenja, ki so v Sloveniji na voljo, kam se obrniti po pomoč, informacije o tem, kako opustiti kajenje, izvaja pa se tudi podpora v času opuščanja kajenja in podpora v času vzdrževanja abstinence. Pri spodbujanju opuščanja kajenja sodelujejo tudi nevladne organizacije, ki izvajajo programe opuščanja po celi Sloveniji.
Nevladne organizacije
Številne aktivnosti na področju zmanjšanja deleža kadilcev in s tem tudi posledic kajenja, izvajajo nevladne organizacije.
»V Brez izgovora Slovenija že več let spremljamo dejavnost tobačne industrije in ugotavljamo, da za njih očitno pravila ne držijo. V številnih primerih smo že dokazali, da delna prepoved oglaševanja, promocije in sponzoriranja tobačne industrije ne deluje, saj tobačna podjetja še vedno oglašujejo preko dovoljenih meja, kljub prepovedi pa med mladimi izvajajo promocijo tobačnih izdekov in so pravnim osebam sponzorji ali donatorji«,
je povedal Jan Peloza iz Brez izgovora Slovenija in napovedal:
»Jasno je, da tobačni zakon v takšnem obsegu, kot ga imamo danes, več ne pije vode, zato bomo v kratkem ministrici za zdravje predali podpise podpore za strožje ukrepe na tobaku, predvsem na področju oglaševanja in promocije tobačnih izdelkov ter sponzoriranja s strani tobačne industrije.«
Nevladne organizacije lahko pomembno vplivajo na zmanjševanje neenakosti v zdravju, doprinašajo k opolnomočenju ljudi, javnosti, državljanov, uporabnikov, bolnikov in vplivajo tudi na izboljšanje zdravstvenih rezultatov.
»Izzivi nevladnih organizacij na področju zdravja so povezani z vplivom na javne politike, lastno organiziranostjo in kapacitetami, vzpostavljajo partnerstva in sodelujejo s posamezniki, organizacijami, vlado, civilno družbo, zasebnim sektorjem, mediji, zdravstvenimi delavci, skupnostjo ter z znanstveno in akademsko sfero,«
je povedala Mihaela Lovše iz Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo.
Vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje
