Človek prespi tretjino svojega življenja, ali bolje rečeno, naj bi prespal. Sodoben človek zaradi hitrega tempa življenja, nakopičenega stresa in povečanega števila kroničnih bolezni, trpi zaradi številnih motenj spanja. To ni le neprijetno, pač pa ima resne posledice za zdravje.
Doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, dr. med., specialistka otroške nevrologije in pediatrije, ki raziskuje in zdravi motnje spanja je v okviru Društva za srce pripravila predavanje, ki ga delno povzemamo.
»Vseh funkcij spanja še ne poznamo – katere so je vprašanje za naslednjo Nobelovo nagrado. Znani pa nam je pomen spanja, tveganja, če ne spimo dovolj ali če ne spimo dovolj kakovostno ter kakšne motnje spanja se lahko razvijejo.«
Doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, predavanje Društva za srce, januar 2023
Najbolj pogoste motnje spanja so nespečnost, motnje dihanja v spanju in vpliv motenj spanja na srčno – žilni sistem in s tem povezana tveganja za njegova obolenja. Po mednarodni klasifikaciji motenj spanja ICDS-3, so najpogostejše motnje spanja nespečnost, motnje dihanja v spanju, centralne hipersomnije, cirkadiane motnje ritma budnosti in spanja, parasomnije, motnje gibanja v spanju in druge motnje.
Zakaj je spanje tako pomembno
V spanju se izmenjujejo različne faze aktivnosti in prepričanje, da v spanju možgani počivajo, že dolgo ne velja več. Nasprotno, v spanju so možgani v nekaterih fazah celo bolj aktivni kot v budnem stanju. Aktivnosti možganov sledijo tudi hitri porasti krvnega tlaka in utripa, izločanje različnih hormonov in spremembe v telesni temperaturi, kar je pomembno za človekove dnevne dejavnosti.
Za normalno funkcioniranje potrebujemo vse faze spanja (prva- N1, druga -N2, globoko spanje – N3, paradoksna faza – REM).
Spanje je še posebno pomembno pri otrocih. Star rek, da otroci rastejo ponoči, drži. Poleg tega spanje prinaša še številne druge prednosti in tudi življenjsko pomembne telesne procese.
Spanje je pomembno, ker uravnava številne procese in ker skrbi za naslednje funkcije v telesu [1]:
- Obnovitev telesa in delitev celic,
- Sinteza živčnih prenašalcev v možganih,
- Krepitev imunskega sistema in imunski procesi,
- Uravnavanje telesne temperature (termoregulacija),
- Izločanje hormonov, (npr. hormon spanja – melatonin),
- Tvorba spominov (poteka pretvorba pomembnih informacij iz kratkoročnega v dolgoročni spomin in brisanje nepotrebnih podatkov),
- Odplavljanje degenerativnih snovi – izločanje in izplavljanje odpadnih snovi iz možganov.
Če ne spimo dovolj, se začnejo v telesu kopičiti degenerativne snovi (betaameloid – taoprotein), ki lahko vodijo tudi k zgodnejšemu nastanku demence. Dolgotrajnejša neprespanost povzroča tudi hitrejše staranje.
Poskus odtegnitve spanja na miškah je pokazal, da so po 20 do 30-ih dneh poginile zaradi različnih okužb – posledica oslabljenega imunskega sistema zaradi pomanjkanja spanja.
Negativne posledice neprespanosti
Če ne spimo dovolj in smo neprespani, ima to na možgane in naše sposobnosti podoben učinek, kot bi bili pod vplivom alkohola.
Ob neprespanosti obstaja večje tveganje za prometno nesrečo, padec odpornosti (lažje zbolimo), povzroča slabši izgled, slabšo koncentracijo, razdražljivost, utrujenost, slabšo tolerantnost in povečan občutek lakote (hormon lakote se poveča).
Če bi bili neprekinjeno budni od 17 do 18 ur, bi pri vožnji z avtom delali podobne napake, kot če bi imeli v krvi 0,5 g alkohola na liter krvi. Ob budnosti več kot 24 ur se učinek poveča na 1,00 g/l. *
* Za primerjavo med nespečnostjo in zaužitim alkoholom si lahko pomagate z naslednjim izračunom. Koliko gramov alkohola bo sicer v vaši krvi, je odvisno od telesne teže, spola, telesnih sposobnosti, navajenosti na alkohol, vrste alkoholne pijače. Podlaga za izračun sta telesna teža in spol:
80 kg težak moški popije liter piva, v katerem je 40 gramov čistega alkohola. Približno 70 odstotkov telesne teže so tekočine, na katere se porazdeli zaužiti alkohol. Torej se razdeli na 56 kg telesne teže. Če 40 gramov zaužitega alkohola delimo s težo telesnih tekočin, dobimo stopnjo koncentracije alkohola v krvi, ki znaša 0,71 grama na kilogram krvi ali 0,34 miligrama v litru izdihanega zraka.
60 kilogramov težka ženska prav tako popije liter piva. Pri ženski pa tekočine obsegajo le 60 odstotkov telesne teže, torej 36 kilogramov. Če 40 gramov alkohola delimo s težo, znaša ocena koncentracije alkohola v krvi 1,1 grama na kilogram krvi ali 0,52 miligrama v litru izdihanega zraka.
Vir: Policija.si
Strokovnjaki ocenjujejo, da je kar 20 % prometnih nesreč posledica neprespanosti
Neprespanost ima kratkoročne in dolgoročne posledice. Na primer – že po eni neprespani noči smo bolj lačni in več jemo. Želja po nezdravi hrani se poveča in tudi presežek energije se slabša porablja, kar lahko vodi v kopičenje zalog, povečanje telesne mase in debelost. Daljše obdobje slabšega spanja lahko vodi v različne bolezni, kot so slaba presnova, debelost, sladkorna bolezen, različne oblike raka (dojke, debelega črevesja) in povečano tveganje za srčno-žilna obolenja.
Motnje spanja imajo tudi velik vpliv na duševno zdravje in lahko povzročajo povečano anksioznost, depresijo, nagnjenost k samomoru, tvegana ravnanja, čustvene težave, motnje v socialnih stikih, pomanjkanje motivacije in večjo občutljivost na stres.
Koliko bi morali spati, da bi bili zdravi
“Ali tudi preveč spanja povzroči določena tveganja? Znanstveniki še iščejo odgovore, nekatere študije pa to potrjujejo.”
Doc. dr. Barbara Gnidovec Stražišar
Potreba po količini spanja in čas spanja je pod vplivom cirkadianega notranjega ritma. To je notranja biološka ura z ritmičnim izmenjevanjem različnih ciklov. Ravna se po delu dneva – dnevu in noči. V različnih fazah cirkadianega ritma se spreminjajo nivoji izločanja kortizola (najvišji preko dneva), uravnavanje telesne temperature (najnižja ponoči) ter budnosti in zaspanosti (hormon melatonin najvišji opolnoči). Motnje cirkadianega ritma najlažje opazimo, ko potujemo v drug časovni pas ali ob izmenskem nočnem delu – telo potrebuje nekaj dni, da se navadi na nov ritem.
Med šesto in deveto uro zjutraj, ko se poraste stresni hormon in se prične po nočnem počitku dvigovati krvni tlak, pride tudi do največ zapletov srčno žilnih zapletov (srčna, možganska kap, motnje delovanja srca). Več o tem v članku Motnje spanja in srčni dogodki.
Potrebna je prava mera spanja. Podobno kot je lahko škodljivo premalo spanja, tudi preveč spanja lahko prinaša negativne posledice. Zato je zdrava in priporočena mera zelo pomembna.
Priporočljiva količina spanja je šest do oseb ur, vendar je pri tem priporočilu potrebno upoštevati tudi individualne potrebe posameznika.
Spodnja slika prikazuje človekovo starost in priporočeno število ur nočnega spanja.
Doktor Gnidovec Stražišar deluje v Centru za motnje spanja otrok in mladostnikov v Splošni bolnišnici Celje in skupaj s sodelavci že dolga leta opozarja na pomen spanja in pomen motenj spanja.
1] Povzeto po Kryger Toth, Derment, Sleep medecine, 2017
Vir: Video predavanje: Motnje spanja in srčni dogodki med spanjem (https://zasrce.si/clanek/predavanje-motnje-spanja-in-srcni-dogodki-med-spanjem)
