Tommy Graves iz Londona je leta 2021, star 27 let, sodeloval pri projektu živega prenosa, ki ga je organizirala lokalna dobrodelna organizacija za brezdomce. Pri tem se je usklajeval z glasbeniki, igralci in drugimi izvajalci. Projekt ga je izjemno navdušil, zato je delal praktično neprekinjeno. “Bolj, ko sem delal, več stresa sem čutil. Hkrati sem dobival vedno več idej, zaradi česar sem vse težje zaspal,” je povedal za britanski medij Metro.
Po vsakem dodatnem neprespanem dnevu so bile njegove ideje vse bolj skrajne
Kljub prizadevanjem ni mogel zaspati, saj se mu, kot pravi, “možgani preprosto niso hoteli ugasniti”. Z vsakim dnem brez spanja so njegove ideje postajale vse bolj skrajne, celo blodnjave. Šesti dan brez spanja se je prvotni cilj zbiranja 100 funtov nenadoma preoblikoval v ambiciozen načrt za zbiranje 66 milijonov funtov.
Ko je družina opazila, da je z njim nekaj resno narobe, so poiskali zdravniško pomoč. V psihiatrično bolnišnico so ga odpeljali z reševalnim vozilom. Tommy je bil sicer zgovoren in na videz koherenten, vendar njegovi stavki niso imeli pravega smisla. Prepričan je bil, da ima načrt za odpravo rasizma, seksizma in vojn ter celo za ozdravitev raka, se spominja. “V tistem trenutku pa v resnici nisem vedel niti kje sem. Mislil sem, da sem v televizijskem studiu, podobnem tistemu iz filma The Truman Show. Ena od medicinskih sester mi je rekla, da bom dobil oskarja, če bom nadaljeval tako. Večina ljudi bi to razumela kot sarkazem, a jaz sem si želel oskarja.” Pred namišljenimi kamerami je pel, plesal in izvajal prevale, dokler končno ni zaspal s pomočjo zdravil.
Fizično okrevanje je trajalo približno štiri tedne, psihične posledice pa so bile dolgotrajnejše
Po odpustu iz bolnišnice ga je preplavila globoka žalost. “Zdelo se mi je, da se mi je življenje sesulo, obenem me je bilo strašno sram. Zdravnik mi je rekel, da se moram naučiti spati, sicer tvegam, da bom znova izgubil stik z resničnostjo.“
Kasneje je izvedel, da je doživel manično epizodo s psihozo, ki sta jo sprožila hud stres in dolgotrajno pomanjkanje spanja. Bil je deležen najvišje ravni zdravstvene oskrbe. “Nikoli si nisem mislil, da se lahko kaj takega zgodi meni,” priznava. Izkušnja ga je tako pretresla, da je začel o spanju resno izobraževati in aprila 2025 postal certificirani svetovalec za spanje. Prepričan je, da je nespečnost ena večjih težav sodobne družbe, k čemur pomembno prispeva tudi sodobni življenjski slog.
Kot primer navaja izkušnjo iz mladosti v Združenem kraljestvu, kjer je po njegovih besedah povsem običajno, da so vikendi namenjeni poznemu ponočevanju, medtem ko so delavniki zaznamovani z zgodnjim vstajanjem. Takšen ritem ljudi ujame v začarani krog izčrpanosti.
Želi, da je iti pravočasno spat, nekaj, kar je “kul”
Danes spanje jemlje zelo resno. Niti za vikende ne ostaja več zunaj pozno v noč, temveč se dosledno drži določenega časa, ko se odpravi spat in se prebuja. Priporoča tudi, da vsaj 90 minut pred spanjem ne uporabljamo telefonov ali drugih naprav z modro svetlobo, da se eno uro pred spanjem izognemo dejavnostim, ki močno obremenjujejo možgane, in da tri ure pred spanjem ne jemo.
Njegovo poslanstvo je spremeniti odnos do spanja. “Rad bi, da bi bilo ‘iti pravočasno spat’ nekaj kar je kul,” pravi. Sam izkoristi dan tako, da gre ven že opoldne ter se domov vrne do devete ure zvečer. Po njegovem mnenju ne gre za to, da bi se zabavali manj, temveč da to počnemo ob času, ki nas ne izčrpava.
Vir: Metro, I didn’t sleep for eight days straight — this is what it did to me. Dostopno na: https://metro.co.uk/2026/02/17/didnt-sleep-eight-days-straight-this-26950860/. Zadnji dostop: Februar 2026
