“Pred nekaj leti je mama zaradi nam neznanega razloga začela padati v nekakšno stisko. Pravila je, da ponoči ne more spati in da jo bolijo noge. Vzroka za bolečine pri zdravniku niso našli, dobila pa je antidepresive in tablete proti nespečnosti. To ne preveč spodbudno stanje se je izboljševalo in slabšalo nekaj tednov do dne, ko je prijateljici, ki je bila na obisku, sredi dopoldneva rekla, da se ne počuti najbolje in da bo malo legla. Odšla je v sobo. Prijateljica je imela slab občutek in je zaznala, da nekaj ni v redu. Pogledala je v torbico, v kateri je mama shranjevala svoja zdravila in opazila, da sta v njej samo prazni škatlici in ovoji antidepresivov in tablet za spanje. Šla je za njo v sobo in ob postelji videla prazen kozarec vode. Ogovorila je mamo in ta ji je samo odvrnila, naj jo pusti spati. Prijateljica je nekaj časa od nje poskusila izvedeti, ali je pravkar pogoltnila vse tablete, a mama ni želela odgovarjati. Prestrašena in zmedena je poklicala na pomoč in reševalci so hitro prišli. Ob njihovem prihodu pa tudi jaz. Nemo sem opazovala, kako so preverjali njene življenjske funkcije, jo poskušali zbuditi in nekaj merili, prelagali. Moj spomin je precej medel. Zdelo se mi je, da se to ne dogaja meni in da pravkar ne doživljam tega, da je moja mama storila samomor,”
nam je zaupala uporabnica forumov in s tem opisala, kako iznenada in brez posebnih napovedi se lahko zgodi, da se nekdo odloči končati svoje življenje. Njeno mamo so kasneje na urgenci v Ljubljani po več urah medicinske pomoči rešili. Brez posebnih posledic je bila kasneje hospitalizirana na zaprtem oddelku bolnišnice v Polju in ob dobri strokovni pomoči je lahko 3 mesece kasneje ponovno sama zaživela.
“Od tega dogodka naprej nisem več mirna. Vsakič, ko se dlje ne slišiva me skrbi, da ne bo spet zapadla v kakšno krizo in ponovno poskusila. Pogosto pomislim, kje in kako jo bomo našli, čeprav ne kaže nobenih znakov samomorilnosti. Vendar jih tudi prvič ni,”
opiše kaj doživlja še danes, 5 let po prvem poskusu maminega samomora.
Kaj pa v primeru, ko nekdo od bližnjih naredi samomor? Težko bi sodili, kaj je za bližnjega huje – agonija nevednosti ali dokončnost smrti. Zagotovo sta eno in drugo boleči preizkušnji, ki vsako leto zaznamujeta življenja tisoče Slovencev.
V Sloveniji sta v letu 2022 zaradi samomora umrli 402 osebi. To je več kot ena družina vsak dan. To je najmanj 1.500 ljudi, ki so bili globoko prizadeti in se je njihovo življenje popolnoma spremenilo.
Andreja Verovšek
Za okrevanje so potrebni čas, podpora in sočutje
»Izguba bližnje osebe zaradi samomora je zelo stresna, psihično naporna, travmatična in boleča življenjska preizkušnja, ki prizadene in obremeni vsakogar v družini. Pot žalovanja je pogosto samotna, dolga in naporna, polna nerazumevanja, negotovosti, nemoči, molka in vseh mogočih čustev, od krivde, obupa, strahu, sramu, jeze do neskončne žalosti. Svojci po tako hudi travmatični izgubi potrebujejo primerno strokovno podporo in vodenje, razumevanje in občutek varnosti, da lahko spregovorijo, izrazijo boleča čustva in se razbremenijo ter okrevajo,« povzema stiske svojcev mag. Violeta Irgl, specialistka zakonske in družinske terapije, ustanoviteljica Inštituta za okrevanje po travmi, psihoterapijo in svetovanje Rahločutnost in avtorica priročnika Zakaj tako boli? Ko zaradi samomora izgubimo najbližje.
»Za okrevanje so potrebni čas, podpora in sočutje«, opozarjajo pobudniki mednarodnega dne solidarnosti z vsemi, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega.
Brez potrpežljivega razumevanja in solidarnosti ne bo šlo
Samomor je pereč svetovni družbeni problem in vsako tretjo soboto v novembru v mnogih državah sveta pod okriljem Ameriške fundacije za preprečevanje samomora (American Foundation for Suicide Prevention) potekajo številne aktivnosti kot izraz sočutja in solidarnosti do vseh, ki so zaradi samomora izgubili bližnjega (International Survivors of Suicide Loss Day ali krajše Survivor Day).
Tudi v Sloveniji že sedmič zapored (od leta 2017) zaznamujemo mednarodni dan v skupni povezavi Združenja Ozara Slovenija, Inštituta Rahločutnost in Med.Over.Net ter pozivamo k solidarnosti in povečanju zavedanja o vplivu travmatične izgube bližnjega zaradi samomora na življenje bližnjih.
V Sloveniji sta v letu 2022 zaradi samomora umrli 402 osebi, kar pomeni, da je vsak dan več kot ena slovenska družina izgubila svojca. Mednarodne raziskave in klinična praksa kažejo na kompleksno doživljanje žalujočih, ki zahteva dobro razumevanje okolice, da lahko podpre tiste najbolj prizadete.
Kaj doživljajo žalujoči po izgubi bližnjega zaradi samomora
“Po očetovi smrti se je v moj svet naselil strah, da bi lahko izgubila še mamo, in čisto samoumevno se mi je zdelo, da bom storila vse, kar lahko, da mi bo ostala vsaj ona. Tako zelo me je bilo strah, da sem kar naprej preverjala, kako se počuti. Spomnim se, da sem se včasih ponoči po prstih prikradla v njeno spalnico in prisluškovala, ali še diha. Prav tako se spomnim, kako sem jo pri oknu vsa otrpla čakala, še sploh če sem v svojem otroškem svetu presodila, da je že zelo dolgo ni domov, čeprav sem vedela, da je odšla po nujnih opravkih.”
Ana, izgubila očeta zaradi samomora (iz knjižice Zakaj tako boli?)
Smrt bližnjega zaradi samomora, še posebno, če je oseba priča samomoru, je lahko huda travmatična izkušnja, ki povzroči krizo in stisko v družini in pri posameznih družinskih članih. Ko izgubi bližnjo osebo, se žalujoči po samomoru lahko spopada z mnogimi težkimi občutki, kot so občutek izjemne bolečine, samote, sramu, žalosti, krivde, jeze. Obenem se lahko vedno znova sprašuje, zakaj je oseba to naredila in ali bi bilo mogoče dogodek preprečiti.
Za proces okrevanja, da lahko žalujoči travmatično izkušnjo predelajo in integrirajo v svojo življenjsko zgodbo ter razrešijo njen vpliv na sedanjost in življenje v prihodnosti, so potrebni čas, primerna strokovna podpora in vodenje ter veliko sočutja. Posebno strokovno pomoč in podporo potrebujejo tudi otroci in mladostniki, da ne ostanejo sami in da lažje izrazijo svojo stisko.
Video izpoved 22-letne hčerke, ki je izgubila očeta zaradi samomora
(Video ima slovenske podnapise. Vklopite jih na kvadratku (CC) na spodnje desni strani videa.)
Viri, kjer lahko najdete uporabne strokovne in poljudne informacij
žalujoči po izgubi bližnjega zaradi samomora lahko pomoč poiščejo v Centrih za duševno zdravje, pri psihoterapevtih, v Slovenskem društvu Hospic, nekaterih organizacijah in v literaturi.
Organizacije za pomoč
Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik ali šolski/a svetovalni/na delavec/ka.
Kadar je stiska zelo huda in/ali osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na nujne številke:
- dežurni zdravnik,
- dežurna ambulanta najbližje psihiatrične bolnišnice,
- reševalna služba (112) ali
- urgentna psihiatrična ambulanta v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01 475 06 70).
Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:
- Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
- Zaupni telefon Samarijan 116 123 (24 ur na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
- TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro). Klic je brezplačen.
Drugi viri pomoči in informacij
- https://zivziv.si.
- Mladinska spletna svetovalnica www.tosemjaz.net.
- Svetovalnice za psihološko pomoč Posvet – Tu smo zate (031/ 704-707 ali osebno na Tržaški 132 v Ljubljani vsak delovni dan med 8. in 20. uro.).
- https://www.zadusevnozdravje.si/kam-po-pomoc/mreza-virov-pomoci/ – mreža virov pomoči na področju duševnega zdravja s kontakti.
Literatura
- Smernice za preventivo in postvencijo v šoli so objavljene v priročniku Ko se zgodi samomor učenca ali dijaka;
- Konec molka: Kako naj otroka, ko doživi travmatično izgubo matere ali očeta, podpremo in mu pomagamo je zakladnica znanj avtoric Violete Irgl in Jane Debeljak iz terapevtske prakse dela z otroki in mladimi, prepletena z osebnimi zgodbami. Namenjena je žalujočim, ki so doživeli travmatično izkušnjo izgube, tistim, ki bi radi pomagali nekomu v stiski, in strokovnjakom.
- Zakaj tako boli? – Ko zaradi samomora izgubimo najbližje je brezplačna knjižica psihoterapevtke Violete Irgl, ki preko resničnih zgodb opisuje, kako pristopiti k žalujočemu in kako poskrbeti tudi zase. Knjižica ima tudi dodatek – Novo upanje: socialna bližina kljub fizični razdalji, ki zajema številne praktične nasvete, kako ravnati v različnih situacijah.
- Gugalnica je stripovski prvenec ilustratorja in striparja Gašperja Rusa ter scenarista Žige Valetiča, ki se dobi po simbolični ceni. Je osebna pripoved o samomoru skozi otroške oči, ki nagovarja in je v podporo žalujočim.
- Mala Sončna Žarkica in zajčja družina – terapevtska knjižica otroškega psihologa Christofa Lehmanna je namenjena predvsem predšolskim otrokom, ki se spopadajo z izgubo staršev.
- Ko izgubiš … zgodba o prebolevanju samomora v družini – osebna izpoved avtorice Anje Klančar, ki je zaradi samomora izgubila starše in kasneje še brata, nudi oporo žalujočim in daje navdih vsem, ki trpijo zaradi hudih izgub.
Prižgite svečko upanja, sočutja in solidarnosti
Vabimo vas, da prižgete svečko na svojem oknu v soboto, 18. novembra 2023, ob 20. uri. Pokažimo sočutje in podprimo žalujoče po izgubi zaradi samomora.
Več informacij:
Bogdan Dobnik, Ozara Slovenija: [email protected], 031 331 877, http://www.ozara.org
Violeta Irgl, Inštitut Rahločutnost: [email protected], 041 370 004, http://www.rahlocutnost.si
Andreja Verovšek, Med.Over.Net: [email protected], 040 464 340, https://zavod.over.net
Fotografija: Pixabay
