Generalna skupščina Združenih narodov je 20. decembra 2018 sprejela resolucijo, s katero je 7. junij razglasila za svetovni dan varnosti hrane. Da, tako zaskrbljujoče je to ključno področje za naše preživetje, da je dobilo svoj dan.
Svetovni dan varnosti hrane letos poteka pod sloganom »Varnejša hrana, boljše zdravje«. Tudi tokrat izpostavlja pomen varne hrane za zdravje ljudi.
“Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije, bolezni, ki se prenašajo s hrano, vsako leto prizadenejo 1 od 10 ljudi po vsem svetu. Obstaja več kot 200 tovrstnih bolezni, ki lahko potekajo v blažji obliki, lahko pa so tudi smrtonosne. Zato Združeni narodi in Svetovna zdravstvena organizacija poudarjata pomen varne in hranljive hrane pri zagotavljanju zdravja in dobrega počutja ljudi ter pozivata k ukrepom za zagotavljanje varnosti živil tekom celotne živilske verige,” navajajo na ZPS in pozivajo:
“Aktivno vlogo v tej verigi moramo prevzeti prav vsi – ne glede na to, ali hrano pridelujemo, predelujemo, prevažamo, skladiščimo, prodajamo, kupujemo, pripravljamo ali strežemo.”
Na ZPS se zavzemajo za to, da imajo potrošniki dostop do varne in kakovostne hrane. Zato redno izvajajo primerjalne teste in tržne preglede, ki razkrivajo kako kakovostni so živilski izdelki, pri tem pa zasledijo tudi številne kršitve, o katerih redno obveščajo pristojne organe. Prepričani pa so tudi, da morajo imeti potrošniki dostop do informacij o rezultatih inšpekcijskih nadzorov. S tem namenom so pred dnevi s Transparency International Slovenia (TI Slovenia) pozvali, da naj poročila Uprave za varno hrano znova postanejo javno dostopna.
ZPS redno obvešča potrošnike
Tudi sicer ZPS redno obvešča potrošnike, kako naj ravnajo in hranijo izdelke, da bodo varni za uživanje. Posebno pozornost varnosti namenjajo tudi v okviru primerjalnih potrošniških testiranj.
V preteklem letu so na testu vaniljevih sladoledov ugotovili, da je eden od vzorcev presegal mikrobiološke kriterije, kar je nakazovalo na higiensko zelo slabo nadzorovan proizvodni proces. O svojih ugotovitvah so nemudoma seznanili tako proizvajalca kot pristojne nadzorne organe.
Ta primer pa ni osamljen. V preteklem letu so na testu kuhanih pršutov odkrili izdelek, ki je vseboval škodljivo bakterijo Listeria monocytogenes. Pri izvajanju testov in tržnih pregledov so pozorni tudi na označevanje živil, ki prav tako lahko predstavlja tveganje za zdravje. Pomanjkljivosti so žal (pre)pogosta praksa. V letu 2021 so pristojne organe obvestili o pomanjkljivem in neskladnem označevanju pri več kot 30 izdelkih. Ker pa portal www.zps.si ostaja osrednji portal za slovenske potrošnike, pri ZPS samoiniciativno spremljajo tudi odpoklice živil.
ZPS svetuje, kaj lahko storimo za varnost hrane doma:
- Poskrbimo za ustrezno osebno higieno. Za preprečevanje prenosa okužb je najpomembnejša higiena rok. Pred in po vsakem rokovanju z živili si roke temeljito umijmo.
- Z rednim čiščenjem vzdržujmo čistočo na pripomočkih in površinah za pripravo in shranjevanje hrane.
- Surova in toplotno obdelana živila ustrezno ločujmo, s tem preprečimo nastanek navzkrižnega onesnaženja.
- Živila shranjujmo v ustreznem temperaturnem območju, v hladilniku vzdržujmo temperaturo pod 5 °C.
- Pri pripravi hrane pazimo, da jo toplotno obdelamo do ustrezne središčne temperature.
- Poskrbimo za ustrezno hladno verigo pri prenosu ohlajenih živil od trgovine do doma.
Več koristnih informacij na https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327 .
