Kaj lahko pričakujete od spolnosti v partnerstvu?

Spolnost, ustrezni odnosi in partnerska zveza ne zadovoljijo samo naših osebnih potreb kot socialnih bitij, temveč pripomorejo k boljšemu zdravju, pozitivnim medosebnim razmerjem, višji samozavesti in dobri samopodobi ter splošnemu dobremu počutju (Reis in Rusbult, 2004).

Medsebojni vpliv občutkov tesne povezanosti, skupnih interesov in dejavnosti ter spolnih odnosov določa stopnjo zadovoljstva v partnerstvu (Sternberg in Hojjat, 1997). Spolnost je torej ključnega pomena za kakovostno partnerstvo in je pomemben del človekovega življenja (Gottman et al., 2003; Dahir, 2011).

Partnerstvo se lahko ustvari in živi med osebami različnega pa tudi istega spola. Spolna usmerjenost je predisponirana značilnost osebe, ki čuti spolno privlačnost do oseb istega in / ali nasprotnega spola, ki človeka privlači čustveno, fizično, seksualno in romantično.

Določa se predvsem z osebno/individualno presojo in poročanjem o tem, ali se človek počuti privlačnega za moškega ali za žensko (Carroll, 2007). Vzpostavljanje spolnih odnosov z osebami istega ali nasprotnega spola v večini primerov določa spolno usmerjenost osebe. Dejavniki, ki vplivajo na to, ali ima oseba spolne odnose z osebo nasprotnega ali istega spola, so lahko dostop do partnerja, moralna prepričanja, družbene norme, radovednost, želja po starševstvu, finančni motiv itd. (Šakotić Kurbalija, 2011).

Štirje temelji spolnosti

Štirje temelji spolnosti, ki jih izpostavlja sociobiologija, so geni, hormoni, fiziologija in evolucija. Različne teorije še danes (ne)posredno vplivajo, vendar ne zajemajo homoseksualnosti, saj je osnovni cilj reprodukcija heteroseksualnih parov (Plante, 2006).

Huić in sod. (2012) ugotavljajo, da so posamezniki z večjo potrebo po čustveno “nabitih” situacijah bolj nagnjeni k intenzivnejšemu doživljanju ljubezni in različnemu izražanju ljubezni do partnerja. Podatki tako kažejo, da imajo v zakonski zvezi potrebe po pristnih čustvih pomembno vlogo. Spolnost kot del partnerske zveze je koncept, ki ga je težko celostno razložiti, saj v znanstvenih študijah o spolnosti ostajajo nepojasnjeni številni vidiki s področij psihologije, biologije, sociologije, seksologije, nevroznanosti in drugih. Zato je potrebno intimne odnose obravnavati celostno na osnovi dognanj različnih znanstvenih disciplin (Plante, 2006).

Kako spolnost doživljajo ženske in kako moški

V spolnosti je potrebno ločevati med moško in žensko komponento. Moški naj bi bili bolj pragmatična bitja, ženske pa bolj senzibilne. Prav zato je objem pomemben dejavnik pri ženskem dojemanju spolnosti, saj takrat narašča sproščanje serotonina, dopamina in oksitocina. Ženska, ki je sicer hiperdinamično bitje in ima vedno aktivirana vsa čutila, med poljubljanjem običajno zapre oči. S tem se pri ženski spodbudi osnovni sistem čutila vida, s katerim ljudje sprejemamo največ informacij (do 90%). Z zapiranjem oči torej skuša ženska s pomočjo domišljije najti tisto, po čemer hrepeni (Toševski, 2017).

Ko preučujemo vpliv spola, zakonskega statusa, števila otrok, medsebojnih stikov in pogostnost mesečnih orgazmov na spolno dejavnost ter vpliv odvisnih spremenljivk na spolno zadovoljstvo (npr. razpoloženje pred, med in po spolnem odnosu, harmonija med spolnim odnosom) pridemo do zanimivih ugotovitev.

Kako na spolno zadovoljstvo staršev vplivajo otroci

Zadovoljstvo je povezano z razpoloženjem pred, med in po spolni aktivnosti, še pomembneje pa z ravnovesjem znotraj spolnega odnosa. Slednje definitivno prikazuje, da je spolno zadovoljstvo odvisno od povezanosti udeležencev med spolnimi aktivnostmi. Basson in sodelavci (2000, 2005, 2015) so v različnih študijah dokazovali, da je spolna želja žensk močno odvisna od dejanskih odnosov in dinamike med partnerjema. To dokazuje, da motivacija žensk za spolni odnos ni nujno posledica spolnih želja, temveč verjetno temelji na kakovosti medpartnerskega odnosa (Diamond, 2003; Kiecolt Glaser in Newton, 2001).

Študija, ki smo jo izvedli v Sloveniji leta 2020, je pokazala, da je večje spolno zadovoljstvo povezano s številom izkušenj z več spolnimi partnerji, večjim številom mesečnih orgazmov in nižjo starostjo. Udeleženci študije z več otroki so poročali o slabšem spolnem zadovoljstvu.

Na podlagi tega lahko zaključimo, da večje število otrok v družini morda negativno vpliva na spolno aktivnost in posledično tudi na spolno zadovoljstvo. Prisotnost otrok zmanjšuje stopnjo intimnosti, saj začnejo ženske ignorirati svoje spolno vzburjenje, ker so primarno usmerjene v skrb za otroke in družinske odnose (Liu, 2000, 2003). Dewitte in Mayer (2018) sta ugotovila, da zveza brez otrok povečuje spolno aktivnost pri ženskah in celo dviguje pripravljenost na spolno aktivnost.

Za razliko od drugih področij življenja (zakon, delo, odnosi z otroki, materialna varnost, itd), se kakovost spolnega življenja s starostjo slabša (Forbes in sod., 2017), kar lahko vpliva tudi na doživljanje spolnosti, število mesečnih spolnih odnosov, število orgazmov in splošno zadovoljstvo.

Istočasno pa so avtorji pri preiskovanju spolne kakovosti življenja ugotovili, da z leti bolje spoznamo spolne želje svojih partnerjev in to verjetno pripomore k večjemu spolnem zadovoljstvu. V študiji so potrdili, da je za starejše udeležence pomembnejša kakovost kot pogostnost spolnih aktivnosti. Do podobnih rezultatov so prišli tudi v drugih raziskavah  (Lodge in Umberson, 2012), ki navajajo, da za spolno zadovoljstvo število spolnih odnosov ni več toliko pomembno (Lodge in Umberson, 2012). Obe raziskavi pa zaključujeta, da želja po spolnosti in število spolnih aktivnosti s starostjo upada.

Literatura in viri

1. Carroll, J. C. (2007). Sexuality now. Belmont, CA: Thomson Higher Learning.
2. Dahir M (2011). A sexual medicine health care model and nurse practitioner role. Urol Nurs 31(6): 359–62.
3. Gottman, J. M., Levenson, R. W., Swanson, C., Swanson, K., Tyson, R., & Yoshimoto, D. (2003). Observing gay, lesbian and heterosexual couples’ relationships: mathematical modeling of conflict interaction. Journal of Homosexuality, 45(1), 65-91.
4. Huić, A., Jelić, M., i Mihić, I. (2012). Ways of showing love in marriage–gender differences across generations and cultures. U Z. Penezić, V. Ćubela Adorić, J. Ombla, A. Slišković, I. Sorić, P. Valerjev, A. Vulić-Prtorić, (Ur.), XVIII Dani psihologije u Zadru: Sažeci radova (str. 47-47). Zadar: Odjel za psihologiju, Sveučilište u Zadru.
5. Plante, Rebecca F. (2006). Sexualities in Context: A Social Perspective. Colorado, Boulder: Westview Press.
6. Reis, H. T., & Rusbult, C. E. (Eds.). (2004). Close relationships: Key readings. New York: Psychology Press. Dostopno na: https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=RfcPbfSHbFMC&oi=fnd&pg=PR11&dq=Reis,+H.+T.,+%26+Rusbult,+C.+E.+(Eds.).+(2004).+Close+relationships:+Key+readings.+New+York:+Psychology+Press.&ots=-KwEyaYAFL&sig=EBJGA-lS77H0OqmQoxQeJf0-GvQ&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false , dne 7.7.2020.
7. Šakotić-Kurbalija, J. (2011). Karakteristike bračnog odnosa i traženje psihološke pomoći. Doktorska disertacija. Novi Sad: Filozofski fakultet.
8. Sternberg, R. J., & Hojjat, M. (1997). Satisfaction in close relationships. New York: The Guilford Press. Dostopno na: https://books.google.si/books?hl=sl&lr=&id=Bpetpyc34ukC&oi=fnd&pg=PA1&dq=Sternberg,+R.+J.,+%26+Hojjat,+M.+(1997).+Satisfaction+in+close+relationships.+New+York:+The+Guilford+Press.&ots=C5nXdsK2pG&sig=s6XdsyI0krabsFWvUAWKu9ZY2Bs&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false , dne 7.7.2020.
9. Toševski J. (2017). Najveći mit mozga je ženskog roda. Beograd, 2017.
10. Basson, R. (2000). The female sexual response: A different model. Journal of Sex and Marital Therapy, 26, 51–65.
11. Basson, R. (2005). Women’s sexual dysfunction: Revised and expanded definitions. Canadian Medical Association Journal, 172, 1327–1333.
12. Basson, R. (2015). Human sexual response. In M. P. Islam & S. E. Roach (Eds.), Handbook of clinical neurology (pp. 415–434). New York: Elsevier.
13. Diamond, L. M. (2003). What does sexual orientation orient? A biobehavioral model distinguishing romantic love and sexual desire. Psychological Review, 110, 173–192.
14. Kiecolt-Glaser, J. K., & Newton, T. L. (2001). Marriage and health: His and hers. Psychological Bulletin, 127, 472–503.
15. Buss, D. M. (2003). The evolution of desire: Strategies of human mating. New York: Basic Books.
16. Liu, C. (2000). A theory of marital sexual life. Journal of Marriage and the Family, 62, 363–374.
17. Liu, C. (2003). Does quality of marital sex decline with duration? Archives of Sexual Behavior, 32, 55–60.
18. Dewitte M, Mayer A. Exploring the Link Between Daily Relationship Quality, Sexual Desire, and Sexual Activity in Couples. Arch Sex Behav (2018) 47:1675–86.
19. Forbes MK, Eaton NR, Krueger RF. Sexual Quality of Life and Aging: A Prospective Study of a Nationally Representative Sample. J Sex Res. 2017;54(2):137–48.
20. Lodge AC, Umberson D. All shook up: Sexuality of mid- to later life married couples. Journal of Marriage and Family. 2012; 74:428–443.