Klinična slika okužbe z istim povzročiteljem se v različnih starostnih obdobjih zelo razlikuje, npr. laringitis ali vnetje glasilk se bo lahko za otroke med drugim in petim letom zaradi oteženega dihanja in visoke telesne temperature končalo z zdravljenjem v bolnišnici, medtem ko bodo pubertetniki večinoma ostali samo brez glasu. Starejši ko je otrok, bolj so znaki bolezni podobni tistim pri odraslih.
Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu vsako leto izda knjižico o pravilni in varni uporabi zdravil. V zadnji so Patricija Dolinar, mag. farm., Iva Horvat, mag. farm., in Lea Kuzmič, mag. farm., besedo namenile pravilni in varni uporabi zdravil pri otrocih. Pod drobnogled so vzele tudi najpogostejše zdravstvene težave pri otrocih.
Prehlad
Najpogostejša okužba zgornjih dihal z blagim potekom, za katero so značilni znaki in simptomi prizadetosti zgornjih dihal. Otroci zbolijo od šest do osemkrat na leto; tisti, ki obiskujejo vrtec, tudi do 12-krat. Kužnost je največja od drugega do četrtega dneva, prvi simptomi se lahko pojavijo že deset ur po okužbi, kar se kaže z izcedkom iz nosu, zamašenim nosom, kašljem in praskajočim ali pekočim žrelom. Predvsem pri majhnih otrocih se pojavi tudi visoka telesna temperatura, ki jo lahko spremljajo še splošno slabo počutje, bolečine, kihanje, pekoče oči ali bolečina v ušesih. Simptomi minejo sami od sebe in običajno trajajo od deset do 14 dni.
Kaj lahko naredimo sami? Simptome lahko lajšamo brez uporabe zdravil, in sicer s počitkom in pitjem tekočine (voda, sok, topli napitki in limonada), saj s tem preprečimo izsušitev nosu, grla, sinusov in tako ustvarimo neugodno okolje za nadaljnje razmnoževanje mikroorganizmov. Priporočljivo je vlaženje zraka v prostoru in izpiranje nosne sluznice s fiziološko raztopino ali morsko vodo v obliki kapljic ali pršil.
Kdaj k zdravniku? Če v sedmih dneh ni izboljšanja, je treba obiskati zdravnika.
Vnetje žrela
Prepoznamo ga po bolečinah pri požiranju in bolečinah v žrelu in vratu. Pojavlja se predvsem v hladnejših mesecih. Gre za kratkotrajno bolezen, ki traja od tri do pet dni, povzročitelji, prenos in preprečevalni ukrepi pa so podobni tistim pri prehladu.
Kaj lahko naredimo sami? Simptome lajšamo enako kot pri prehladu.
Kdaj k zdravniku? V primeru bakterijske okužbe je nujen obisk zdravnika, ki bo predpisal ustrezno antibiotično zdravljenje. To prepoznamo po tem, da se začne nenadno z mrzlico, visoko telesno temperaturo, izrazitimi bolečinami pri požiranju in glavobolom. Pojavijo se lahko tudi bruhanje in bolečine v trebuhu. Žrelo je na pogled oteklo, pordelo, lahko tudi obloženo z belimi oblogami. V nasprotju s starejšimi otroki imajo otroci do tretjega leta ob bakterijski okužbi s streptokokom le blago povišano telesno temperaturo ali sploh ne, žrelo je nespremenjeno, opaziti pa je povečane bezgavke in gnojni izcedek iz nosu.
Vnetje ušesa
Enkrat ali večkrat na leto zbolita več kot dve tretjini otrok do treh let, najpogosteje v obdobju od šestih mesecev do dveh let. Starost otroka močno vpliva na poznejše tveganje za okužbo – mlajši ko je otrok, ko prvič zboli, pogosteje se bo akutno vnetje srednjega ušesa znova pojavilo. Dodatni dejavniki tveganja za pogostejše okužbe so obiskovanje vrtca, sesanje dude, spanje na trebuhu in izpostavljenost pasivnemu kajenju. Obolevnost je manjša pri dojenih otrocih. Ob okužbi so pred pojavom značilnih simptomov že prej lahko prisotni splošni znaki okužbe zgornjih dihal, podobni prehladu. Simptomi, po katerih natančneje prepoznamo akutno vnetje srednjega ušesa, so bolečina v ušesu, izcedek iz sluhovoda in slabši sluh. Pojavijo se lahko tudi povišana telesna temperatura, razdražljivost, neješčnost, težave pri hranjenju, slabši spanec, bruhanje ali driska. večji otroci, ki težave lahko že natančneje opišejo, občutijo tudi glavobol, vrtoglavico, težave z ravnotežjem in šumenje v ušesu.
Kaj lahko naredimo sami? Blažimo simptome.
Kdaj k zdravniku? Obisk zdravnika, ki bo predpisal primerno zdravljenje, je nujen.
Driska
Povzročitelji driske, ki se lahko prenašajo z umazanimi rokami, okuženo hrano, vodo ali po zraku, so lahko virusi, bakterije, zajedavci ali glivice, povzroči pa jo lahko tudi zdravljenje z antibiotikom. Kljub različnosti vzrokov je klinična slika pri vseh precej podobna. Blaga okužba poteka z blago drisko in bruhanjem, ob hujših oblikah pa se črevesna okužba začne s splošnim slabim počutjem, glavobolom, bolečinami v mišicah, povišano telesno temperaturo in bruhanjem.
Kaj lahko naredimo sami? Otroku ponudimo čaj iz suhih borovnic ali probiotike. Spremljajoča in nevarna posledica driske je dehidracija, zato je najnujnejši ukrep nadomeščanje tekočine in tudi elektrolitov v obliki rehidracijskih raztopin.
Kdaj k zdravniku? Pri zmerni in hudi dehidraciji je nujen obisk zdravnika, prav tako če je odvajanje obilno, zelo tekoče, krvavo ali sluzasto.
Brezplačen izvod knjižice je na voljo TUKAJ!
