Pozimi, ko so dnevi kratki, vreme pa pogosto slabo in je tako tudi manj sončne svetlobe, je povsem običajno, da se lahko počutimo nekoliko nejevoljno. Vendar je velika razlika, ali smo nejevoljni ob deževnih dnevih ali pa nas pesti SRM, opozarjajo na portalu iflscience. SRM je klinično stanje, ki je podobno veliki depresivni motnji, vendar se pojavlja sezonsko.
Program OMRA navaja, da so najpogostejši znaki SRZ:
- občutek brezupa in nemoči večino dneva,
- izguba zanimanja za stvari, ki so nekoga včasih veselile,
- povečana potreba po spanju in težko ohranjanje budnosti,
- pomanjkanje energije in zanimanja za večino stvari,
- težave z osredotočenjem,
- občutek tesnobe in razdraženosti ter težave z obvladovanjem stresa,
- nepripravljenost sodelovati z drugimi in velika želja po samoti,
- zmanjšanje spolne želje,
- hrepenenje po sončni svetlobi,
- napadi lakote in neobvladljiva želja po hrani, bogati z ogljikovimi hidrati.
Prekrivanje simptomov z drugimi motnjami
Ker se ti simptomi pogosto pojavljajo tudi pri bolnikih z drugimi duševnimi motnjami, je natančno prepoznavanje SRM lahko težavno, še opozarjajo na portalu iflscience. V OMRI pa razlagajo, da je najpomembnejši diagnostični kriterij za razlikovanje med zimsko in tipično depresijo, da se zimska depresija pojavlja skorajda izključno v zimskih mesecih in se ponavlja iz leta v leto. Najpogosteje izbruhne novembra, vrh doseže januarja in februarja, umiri pa se s prihodom spomladanskih sončnih dni v mesecu marcu.
Za postavitev diagnoze sezonska depresija se mora ta ponoviti vsaj dvakrat zapored v enakem časovnem obdobju.
S SRM se srečuje med štiri in šest odstotki populacije, vendar je pogostost odvisna tudi od geografske lege: v skandinavskih državah je pogostejša (do deset odstotkov), v južnejših državah redkejša (en do dva odstotka). Tovrstna motnja je pogostejša pri ženskah in pri mlajših osebah.
Kaj lahko storimo?
Med najpomembnejše ukrepe pri SRM sodi sprememba prehrane in povečanje telesne dejavnosti na svežem zraku, zlasti podnevi. Sicer pa OMRA svetuje tudi:
- uživanje jedi, bogatih z ogljikovimi hidrati, ki nadomeščajo pomanjkanje serotonina. Obenem je nujno uživati čim manj beljakovin ter več svežega sadja in zelenjave.
- gibanje na prostem pomembno prispeva k dvigu ravni serotonina. Dovolj je že pol ure sprehoda na dan – najbolje opoldne, saj je takrat svetloba najmočnejša.
- nadziranje spalnega cikla. Stroka priporoča tudi zgodnje vstajanje ob koncu tedna, saj je ljudem, ki obolijo za sezonsko depresijo, tako na voljo več časa, ki ga lahko preživijo na prostem. Vreme pri tem niti ne igra pomembne vloge, saj v oblačnem vremenu lahko raven svetlobe doseže vrednost deset tisoč luksov, medtem ko raven svetlobe v sončnem vremenu lahko preseže celo vrednost nekaj sto tisoč luksov.
- druženje. Čeprav je želja po samoti pri osebah s sezonsko depresijo velika, je pomembno, da se ne osamijo in izogibajo ljudem ter druženju, še posebej s tistimi, ki imajo pozitiven pogled na svet.
- uporaba eteričnih olj. Razpoloženje je možno izboljšati tudi z eteričnimi olji, ki se jih doda v toplo kopel ali se z njimi odišavi prostor. Bergamotka, geranija in jasmin imajo antidepresivni učinek, kamilica in sivka pomirjata in sproščata.
- zelo učinkovita pomoč pri tej obliki depresije je tudi svetlobna terapija s pomočjo posebne luči, ki oddaja spekter, podoben sončni svetlobi. Taka terapija je tudi osnovna oblika zdravljenja.
Če so simptomi zimske depresije močni in vztrajni ter če si sami ne znamo pomagati, je nujno da poiščemo strokovno pomoč.
Viri:
- https://www.iflscience.com/what-is-sad-and-how-do-you-know-if-you-have-it-72197
- https://www.omra.si/o-motnjah/depresija/zanimivosti-o-depresiji/sezonska-ali-zimska-depresija/
