Za bolezen je značilna zamuda pri postavitvi diagnoze, saj lahko traja tudi več let do ustrezne obravnave bolnika. Bolniki lahko trpijo zaradi velike družbene stigme, spolnih motenj in nizke samopodobe, ob tem pa imajo tudi druge pridružene bolezni, kot so metabolni sindrom, prekomerna telesna teža in depresija.
Ključna je zgodnja diagnoza
Mehanizem nastanka HS ni jasen, vendar se najverjetneje najprej pojavi prekomerno poroženevanje v dlačno-lojničnem mešičku, temu pa sledi vnetje. Znanim vzročnim dejavnikom prištevamo genetsko nagnjenost, kajenje, debelost in hormonske dejavnike. Zaradi kronične narave bolezni in pogostih ponovitev ima HS velik vpliv na kakovost življenja bolnikov. Za zagotovitev najboljšega možnega poteka te stigmatizirajoče bolezni je ključna zgodnja diagnoza.
Simptomi in znaki
Pri HS se pojavljajo značilne spremembe na značilnih mestih, bolezen pa je dolgotrajna (vsaj dve ponovitvi v obdobju šest mesecev). Med značilne spremembe sodijo globoki boleči vozliči, abscesi, sinusni trakti ali podkožni fistulni kanali, premostitvene brazgotine in dvojni komedoni. Podkožni vozliči in abscesi lahko počijo, krvavijo ali iz njih izceja gnojava vsebina. Bolniki pogosto poročajo o bolečini, neprijetnem vonju, pekočem občutku in srbežu.
Najpogosteje so prizadete pazduhe, predel med in pod dojkama, dimlje, spolovilo, presredek, okolica zadnjika in zadnjica.
Veliko neizpolnjenih zdravstvenih potreb
Obseg na dokazih temelječega zdravljenja je omejen, zaradi pomanjkanja dolgoročno učinkovitih zdravil pa imajo bolniki s HS veliko neizpolnjenih zdravstvenih potreb. Kljub temu so na voljo smernice za zdravljenje, ki opisujejo različne možnosti za obvladovanje bolezni. Za nadzor nad boleznijo se priporoča prilagajanje zdravljenja resnosti HS in stanju bolnika, možnosti zdravljenja pa vključujejo kombinacijo farmakološkega zdravljenja, kirurških posegov in ukrepov za spremembo življenjskega sloga. Glede na klinično sliko je za nadzor nad boleznijo pogosto potrebna kombinacija vseh treh možnosti. Ob tem je potrebno upoštevati še osnovne terapevtske ukrepe, kot so izobraževanje o bolezni, obravnava bolečine, ustrezna higiena, vzdrževanje normalne telesne teže in prenehanje kajenja.
Zdravljenje
Za blage oblike bolezni ali kot dopolnilno zdravljenje pri napredovalih oblikah se priporoča uporaba lokalnih antibiotikov in antiseptikov. Pri zmernih oblikah veljajajo za zdravljenje prvega izbora sistemska protimikrobna zdravila (tetraciklini, klindamicin, rifampicin), čeprav HS ni nalezljiva bolezen, domneva pa se, da delujejo protivnetno. Redkeje se uporabljajo druga sistemska zdravila. Zaviralec TNF-α adalimuamb in je trenutno edino odobreno biološko zdravilo za zdravljenje zmerne do hude oblike HS, v fazi kliničnih preizkušanj so tudi druga biološka zdravila in zdravila iz skupine malih molekul (tarčna zdravila).
Terapevtske možnosti te obremenjujoče bolezni danes vključujejo antibiotično zdravljenje, biološka zdravila, kirurško zdravljenje ter spremembo življenjskega sloga, v prihodnosti pa pričakujemo širši nabor terapevtskih možnosti s posamezniku prilagojenim pristopom.
