Zadnja leta je čedalje pogosteje v uporabi institut osebnega stečaja. Prezadolženi dolžniki so v njem našli rešilno bilko, saj v okviru postopka osebnega stečaja lahko zaprosijo tudi za odpust obveznosti, kar pomeni, da jih upniki po končanem postopku ne bodo mogli več sodno terjati za njihove terjatve.
Kdo gre lahko v osebni stečaj?
V osebni stečaj gre lahko vsaka fizična oseba, ki ima v Sloveniji stalno ali začasno prebivališče. Če ga nima, zadošča, da ima v Sloveniji premoženje. Drugi pogoj, da se lahko sproži postopek osebnega stečaja je, da je oseba insolventna, kar pri dolžniku potrošniku pomeni, da s svojimi obveznostmi zaostaja vsaj dva meseca v trikratniku njegovih prihodkov, če pa je brezposelna, mora imeti takih dolgov vsaj za 1.000 EUR.
Stiska ljudi ob deložaciji ali izvršbi
Kako poteka postopek osebnega stečaja?
Postopek osebnega stečaja se začne na predlog prezadolženega dolžnika ali na predlog enega izmed dolžnikovih upnikov. Sodišče v roku treh dni od prejema predloga izda sklep o začetku postopka in dolžniku dodeli stečajnega upravitelja, s katerim mora biti dolžnik v stiku cel čas postopka. Če dolžnik predlaga tudi odpust obveznosti, dobi čez nekaj tednov do mesecev tudi sklep o začetku postopka odpusta obveznosti, v katerem mu je določena preizkusna doba. Ko se preizkusna doba izteče, sodišče izda sklep o končanju postopka osebnega stečaja ter sklep o odpustu obveznosti.
Kateri dolgovi gredo v odpust obveznosti in kateri ne?
V odpust obveznosti gredo vsi dolgovi stečajnega dolžnika, ki so nastali do dneva izdaje sklepa o začetku postopka osebnega stečaja, razen tisti, ki jih zakon izrecno izvzema, to pa so:
- terjatve iz naslova denarne kazni, odvzema premoženjske koristi ter povrnitev škode, izrečene v kazenskem postopku
- globe ali odvzem premoženje koristi, pridobljene s prekrškom ter iz odvzema premoženja nezakonitega izvora
- terjatve iz naslova povrnitve škode, povzročene namerno ali zaradi hude malomarnosti
- plače, nadomestila plač ter neplačani prispevki (v poštev pride pri samostojnih podjetnikih)
- terjatve na podlagi zakonite preživnine
- odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ali zmanjšanja oz. izgube delovne zmožnosti ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
Koliko časa traja preizkusna doba v stečajnem postopku in na podlagi česa se določi?
Preizkusna doba v skladu z zakonom lahko traja 2-5 let. Na njeno dolžino se lahko pritoži dolžnik, upniki, ki so jim bile v postopku priznane terjatve ter stečajni upravitelj. Preizkusno dobo sodišče določi na podlagi mnenja stečajnega upravitelja ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost.
[see url=”https://med.over.net/clanek/stiska-ljudi-ob-delozaciji-ali-izvrsbi/”]stiska ljudi ob deložaciji ali izvršbi[/see]
Kaj se zgodi s premoženjem dolžnika v osebnem stečaju ter s premoženjem njegovega zakonca?
Premoženje dolžnika spada v stečajno maso in se ga s prodajo unovči. Praviloma gre za osebna vozila, nepremičnine ali deleže na njih, umetnine ali kakšni drugi predmeti večje vrednosti. V zvezi s premoženjem zakonca je treba preveriti, ali gre za skupno premoženje ali posebno premoženje. Pri skupnem premoženju se domneva, da je delež stečajnega dolžnika 50%. V skupno premoženje zakoncev spada vse, kar je v času trajanja zakona pridobljeno z delom. Posebno premoženje zakonca v stečajnem postopku ni ogroženo. Gre za premoženje, ki ga je imel pred sklenitvijo zakonske zveze ali pa ga je v času trajanja zakonske zveze pridobil z dedovanjem oz. mu je bilo podarjeno. Z zakoncem je izenačen tudi zunajzakonski partner.
Kakšni so stroški stečajnega postopka za dolžnika?
Postopek osebnega stečaja je za dolžnika brezplačen, saj gredo stroški postopka v breme proračuna pristojnega sodišča.
Vsebino omogoča Poravnava
