Tako pravi onkologinja dr. Barbara Perić, dr. med., iz Onkološkega inštituta Ljubljana. Dodaja, da kljub temu k zmanjšanju obolevnosti in smrti zaradi kožnega raka pomembno prispevata preprečevanje in zgodnje odkrivanje. Ključno je, da ljudje spremenimo nekatere svoje navade in sprejmemo ukrepe za preprečevanje ter zgodnje odkrivanje kožnega raka.
“Kožni rak, kamor spadata nemelanomski kožni rak in melanom, je pri Slovencih zelo pogost oziroma najpogostejši v skupini rakov. Strokovnjaki si želimo, da bi skrb za zaščito kože, redno samopregledovanje in v primeru sumljivih sprememb pregled pri zdravniku ali dermatologu, postali del zdravemu življenju namenjenih navad,” poudarja onkologinja.
Če je zgodaj odkrit, je zdravljenje preprosto in učinkovito
Nemelanomski kožni rak je eden najpogostejših rakov po vsem svetu, vendar je veliko manj smrten kot melanom. Nemelanomski kožni rak se najpogosteje pojavi na delih telesa, ki so kronično izpostavljena soncu.
“Za vse kožne rake – nemelanomske in melanomske – je izjemno pomembno zgodnje odkrivanje, saj je v tem primeru izjemno učinkovito tudi zdravljenje: določene nemelanomske rake se lahko pozdravi celo z neinvazivnimi metodami ali pa s kirurških posegom v lokalni anesteziji, zgodaj odkrite melnome pa se prav tako lahko v celoti odstrani s kirurškim posegom,” razlaga dr. Barbara Perić. Dodaja, da je preživetje pri nemelanomskem raku več ko 99-odstotno, saj redko zaseva v bezgavke ali druge organe. Zgodnje odkrivanje in zdravljenje pa je pomembno, saj pozno odkrit ali neustrezno zdravljen nemelanomski rak lahko pušča neželene kozmetične in funkcionalne posledice.
Pojavnost kožnega melanoma vztrajno narašča
Onkologinja opozarja, da pojavnost kožnega melanoma v zadnjih desetletjih strmo narašča, v Sloveniji na leto za to boleznijo zboli že več kot 800 oseb, 133 pa jih umre. Če se kožni melanom odkrije (dovolj) zgodaj, se ga pozdravi zgolj s kirurško odstranitvijo. Na tak način se zdravi več kot 90 odstotkov bolnikov v Sloveniji.
“Zgodnje oblike kožnega melanoma, ki je omejen na kožo ali še regionalne bezgavke, zdravimo kirurško, pri čemer skušamo čim bolj natančno oceniti možnost ponovitve bolezni v naslednjih letih in jo ustrezno znižati. Bolnikom, pri katerih ocenimo, da imajo visoko tveganje za ponovitev ponudimo dopolnilno sistemsko zdravljenje (imenovano tudi adjuvantno). Nekatere bolnike, ki imajo tipne ali na slikovni diagnostiki vidne zasevke v bezgavkah, pa pred kirurških posegom lahko zdravimo s sistemskim zdravljenjem z imunotoreapijo (t. i. neoadjuvantno zdravljenje). Oba načina se uporabljata, ker uspešno znižata tveganje za kasnejše ponovitve bolezni,” pojasni dr. Barbara Perić.
Pri približno petih odstotkih bolnikov, se kožni melanom odkrije, ko je že zaseval (metastaziral) v oddaljene organe (denimo drugam na koži, v jetra, pljuča ali možgane), pove sogovornica. Pojasni, da metastatski kožni melanom še zmeraj velja za neozdravljivo bolezen, vendar se je zahvaljujoč sodobnemu zdravljenju (s tarčnimi zdravili in imunoterapijo) preživetje teh bolnikov pomembno izboljšalo: zdravljenje je uspešno pri več kot polovici bolnikov. Poudari, da pa ne smemo oddaljenih zasevkov zamenjevati z zasevki v regionalnih bezgavkah, ki so pogostejši, odkrijemo jih pri približno 20 odstotkih bolnikov v času odkritja bolezni.
Tveganje za ponovitev bolezni
Onkologinja pove, da imajo nižje tveganje za ponovitev melanoma bolniki, katerim je odstranjen plitev kožni melanom in sočasno nimajo zasevkov v bezgavkah, kot tisti, ki imajo kožni melanom večje debeline po Breslow ali kožni melanom in sočasne zasevke. “Bolnike in svojce pogosto prestraši opis debeline kožnega tumorja po Clarku, saj ga zamenjujejo s stadijem. Tam namreč prav tako navajamo npr. Clark III, a to je zgolj historičen opis kožnega tumorja in ne pomeni stadija, naj tudi ne vpliva,” razloži. Doda, da v grobem v stadij I in II razvrstijo bolnike s samo kožnim tumorjem glede na debelino po Breslow, o stadiju III govorimo, če so sočasno obolele bezgavke, stadij IV pa pomeni, da ima bolnik zasevke v oddaljenih organih.
“Pri ocenjevanju tveganja za ponovitev bolezni in načrtovanju zdravljenja sta zelo pomembna pogovor z bolnikom ter statistično prognostični modeli, v katere vnesemo podatke za posameznega bolnika. S temi modeli dobimo odgovor, kaj bi se v bodoče lahko zgodilo določenemu odstotku bolnikov natančno take starosti in z natančno takšnimi lastnostmi kožnega melanoma, kot pri posameznem obravnavanem bolniku. Vse to mu predstavimo in nato skupaj naredimo načrt zdravljenja (to imenujemo patient-shared decision making). S pomočjo številk in grafičnih prikazov postane tudi strah pred prihodnostjo bolj otipljiv in načrt zdravljenja bolj uresničljiv,” sklene dr. Barbara Perić.
