Tako je pokazala nova študija, objavljena v ugledni medicinski reviji New England Journal of Medicine.
Življenjska doba in zdravje se pogosto povezujeta s finančnim statusom posameznika. Bogatejši ljudje imajo več dostopa do kakovostne izobrazbe, stabilnih zaposlitev, boljše prehrane in zdravstvene oskrbe. Kljub temu pa raziskava kaže, da so tudi najrevnejši prebivalci nekaterih držav, kot sta Nizozemska in Francija, živijo dlje kot najpremožnejši Američani.
Drastične razlike v umrljivosti
V raziskavi so analizirali podatke skoraj 74.000 ljudi iz ZDA in 16 evropskih držav, starih med 50 in 85 let, pri čemer so spremljali njihovo preživetje med letoma 2010 in 2022.
Evropske države so bile razdeljene v tri skupine:
- severna in zahodna Evropa (Avstrija, Belgija, Danska, Francija, Nemčija, Nizozemska, Švedska, Švica),
- južna Evropa (Italija, Portugalska, Španija),
- vzhodna Evropa (Češka, Estonija, Madžarska, Poljska, Slovenija).
Stopnja umrljivosti v ZDA je znašala 6,5 na 1.000 ljudi, medtem ko je bila v severni in zahodni Evropi le 2,9, v južni Evropi 4,9, v vzhodni Evropi pa 5,8. To pomeni, da so Američani v povprečju umirali hitreje kot Evropejci iz vseh treh regij.
Vpliv socialnih struktur in neenakosti
Čeprav je bila povezava med bogastvom in zdravjem ugotovljena povsod, je razkorak med revnimi in bogatimi v ZDA bistveno večji kot kjerkoli v Evropi. Najrevnejši Američani imajo najnižje stopnje preživetja in v povprečju umirajo prej kot njihovi ‘evropski vrstniki’. Še več – tudi najbogatejši Američani niso dosegli življenjske dobe številnih Evropejcev – preživetje pri njih je bilo primerljivo z najrevnejšimi ljudmi iz severne in zahodne Evrope.
Raziskava poudarja, da problem ni le v višini dohodka, temveč v širšem družbenem okviru, poudarja Irene Papanicolas, zdravstvena ekonomistka iz Univerze Brown, ki je vodila raziskavo. ZDA imajo enega največjih premoženjskih razkorakov na svetu, hkrati pa šibkejše socialne strukture in omejen dostop do zdravstvene oskrbe. Po mnenju raziskovalcev je prav to razlog za slabšo umrljivost med najrevnejšimi Američani.
Kaj se lahko ZDA naučijo od Evrope?
Avtorji študije ugotavljajo, da lahko ZDA veliko pridobijo, če bi se zgledovale po evropskih modelih zdravstvene in socialne politike. Močne socialne mreže, dostopno javno zdravstvo in manjše razlike med bogatimi in revnimi so dejavniki, ki prispevajo k daljši in kakovostnejši življenjski dobi v Evropi.
Irene Papanicolas še dodaja, da so rezultati raziskave “jasen opomnik, da tudi najbogatejši Američani niso zaščiteni pred sistemskimi težavami, ki prispevajo k nižji pričakovani življenjski dobi v ZDA.” Podobno poudarja tudi raziskovalec Martin McKee, profesor evropskega javnega zdravja: “Čeprav niso bile izvedene primerjave med evropskimi državami, boljše preživetje revnejših prebivalcev v zahodnih državah nakazujejo na pomembnost socialnih programov. Socialna država koristi vsem, tudi tistim, ki se imajo vsaj za srednji razred.”
Raziskovalci so pri analizi upoštevali različne dejavnike, kot so spol, zakonski stan, izobrazba, življenjsko okolje (mestno ali podeželsko), kadilske navade ter morebitne kronične bolezni, kot sta rak ali diabetes. Na ta način so čim bolj natančno določili povezavo med bogastvom in preživetjem skozi čas. Kljub temu so opozorili, da nekateri dejavniki, kot sta denimo rasa in etnična pripadnost, v raziskavi niso bili posebej analizirani, čeprav bi lahko igrali pomembno vlogo. Poleg tega je razdelitev anketirancev v le štiri premoženjske skupine morda prikrila še bolj skrajne razlike med najbogatejšimi in najrevnejšimi, je še opozoril profesor McKee.
Rezultati študije tako postavljajo pomembno vprašanje: se bodo ZDA zgledovale po evropskih dobrih praksah, ali pa bo prihodnost prinesla obraten trend?
Vir: Euro News: Why do wealthy Americans only live as long as poor people in western Europe? Dostopno na: Why do wealthy Americans only live as long as poor people in western Europe? Zadnji dostop: April 2025
