Družbena omrežja doživljajo izjemno rast, in čeprav naj bi bile prepoznane kot platforma za spodbujanje zdravja, naj bi na mladostnike vplivala ravno nasprotno – tisti, ki jih uporabljajo vsakodnevno, naj bi se vedli bolj tvegano, je pokazala meta analiza 73 raziskav, v katere je bilo skupno zajetih 1.4 milijona adolescentov, izsledki pa so bili objavljeni v strokovni publikaciji The BMJ.
Adolescenti, ki družbena omrežja uporabljajo vsakodnevno, naj bi v primerjavi s tistimi, ki jih uporabljajo občasno:
- bolj verjetno uživali alkohol (48 odstotkov),
- bolj verjetno uživali droge (28 odstotkov),
- bolj verjetno uživali tobak (85 odstotkov),
- se bolj verjetno bolj tvegano spolno vedli (77 odstotkov) in
- se bolj verjetno vedli nesocialno, denimo znašali na vrstniki ali bili bolj agresivni (73 odstotkov).
Raziskovalci priznavajo, da je analiza temeljila na priklicu po spominu in da niso bili upoštevani vsi dejavniki, denimo tvegano vedenje staršev, ki bi lahko vplivalo na vedenje mladostnikov. Zato pozivajo, da je treba opraviti več raziskav visoke kakovosti, s katerimi bi se prepoznale vzročne povezave uporabe družbenih omrežij in tveganega vedenja in kateri vidiki družbenih medijev so najbolj škodljivi.
Lahka tarča zlorab
Družbena omrežja imajo številne pozitivne učinke in so zlasti med zaprtjem države zaradi covida-19 mladim pomagali ohraniti vsaj neko raven socialnih stikov, ki so za razvoj otrok ključnega pomena. Predstavljajo pa tudi veliko nevarnost, je za Med.Over.Net dejal Matija Klasinc, dr. med., specializant otroške in mladostniške psihiatrije. Opozarja pa, da lahko otroci na družbenih omrežjih hitro postanejo tarča zlorab, povezujejo pa jih tudi s povečano pojavnostjo depresije, telesne dimorfije in motnjami hranjenja. Kdaj je čas za alarm in kaj lahko naredijo starši?
“Starši naj se z otrokom pogovorijo o nevarnostih, ga opozorijo, kaj vse preti na spletu. Z otrokom lahko skupaj brskajo po spletu in ga usmerjajo ter se z njim pogovarjajo o vsebinah. Poudarijo pa naj tudi, da so mu na voljo in mu bodo pomagali, če bi se znašel v težavah. Kar nekaj je bilo namreč poskusov samomorov pri mladih, potem ko so se po šoli razširile gole fotografije. Pogost je tudi “grooming”, ko starejši moški prepričujejo otroke v določena dejanja. Če otrok rad igra igre, pa naj se mu starši pridružijo, saj je tudi to kvalitetno preživet skupen čas,” pravi Matija Klasinc.
