Raziskave na črvih, muhah, glodavcih in opicah so pokazale, da način prehranjevanja, med katerim je vnos kalorij močno omejen, hkrati pa zagotavlja vsa za organizem pomembna hranila, podaljšuje povprečno življenjsko dobo. “Pri vseh teh organizmih je pomanjkanje hrane sprožilo fiziološke spremembe, ki daljšajo življenje in odložijo nastanek s starostjo povezanih bolezni,” piše Medical News Today.
Za tretjino zmanjšan vnos kalorij bi lahko tudi pri ljudeh imel isti učinek, trdih dokazov za to pa še ni, poudarjajo raziskovalci.
Študije na živalih so tudi pokazale, da ni pomembno le število zaužitih kalorij, ampak tudi čas prehranjevanja. Na cirkadijski ritem, ki uravnava biološke procese, kot je presnova, namreč ne vpliva le svetloba, ampak tudi naš urnik prehranjevanja. Vse to je povezano tudi s staranjem, so dokazali raziskovalci univerze Southwestern Medical Center v Teksasu.
Najdlje so živeli miši, ki so jedle le ponoči
Številne študije so že dokazale, da omejevanje kalorij podaljša povprečno življenjsko dobo miši, toda večina miši, ki so sicer nočna bitja, je med temi raziskavami jedla le podnevi. Raziskovalci iz Teksasa so, da bi ugotovili, ali na življenjsko dobo vpliva tudi čas obrokov – in to neodvisno od števila zaužitih kalorij – miši razdelili na šest skupin. Ena skupina je bila kontrolna skupina. Miši v tej skupini so lahko jedle neomejeno količino hrane in to čez cel dan.
Živalim v ostalih skupinah so omejili vnos kalorij (za 30 do 40 odstotkov), jedle pa so lahko le ob določenem času. Miši v prvi skupini so v povprečju živele 800 dni, miši, ki so lahko jedle, kadar so želele, a manj, pa 875 dni. Miši, ki so jim omejili vnos kalorij in so lahko jedle le podnevi (med neaktivno fazo njihovega cirkadijskega cikla), 12 ur pa so se postile, so živele 959 dni. Najdlje, kar 35 % dlje od miši v kontrolni skupini, pa so živele miši, ki so pojedle manj kalorij in so obroke dobivale le med aktivno fazo cirkadijskega cikla, podnevi pa so se 12 ur postile. Živele so 1068 dni. Študija je bila objavljena v znanstveni publikaciji Science.
“Odkrili smo nov vidik omejevanja kalorij, ki dramatično podaljšuje življenjsko dobo naših laboratorijskih živali,“ je povedal eden od avtorjev raziskave, dr. Joseph Takahashi, raziskovalec Medicinskega inštituta Howard Hughes, in dodal: “Če te ugotovitve držijo tudi za ljudi, bi bilo treba razmisliti, ali si polnočnega prigrizka zares želimo.“
Raziskovalci so ugotovili tudi, da omejevanje vnosa kalorij pri živalih izboljšuje uravnavanje ravni sladkorja v krvi in občutljivost na inzulin. Še zlasti se je to pokazalo pri miših, ki so jedle le ponoči, se pravi med svojo aktivno fazo. Miši so bile bolj zdrave in so se počasneje starale. Raziskovalci še pravijo, da je staranje pri vseh miših povečalo aktivnost genov, ki sodelujejo pri vnetjih, in zmanjšalo aktivnost genov, ki sodelujejo pri presnovi in bioloških ritmih. Omejitev vnosa kalorij je te procese upočasnilo. To je bilo spet najbolj očitno v skupini z mišmi, ki so jedle le ponoči. Pri študiji pa je treba upoštevati, dejstvo, da je bil živalim, ki so jedle le podnevi, kraten spanec, kar bi lahko prav tako zmanjšalo njihovo življenjsko dobo. Poleg tega so bile vse moškega spola. Avtorji menijo, da bi ženski hormoni lahko miš zaščitili pred motnjami cirkadijskega ritma.
Ali bi bili rezultati isti pri ljudeh, še ni znano, je pa dokazano, da pozno uživanje hrane slabo vpliva na raven sladkorja v krvi. Nedavna študija je pokazala, da to še posebej velja za ljudi s posebno variacijo gena za melatoninski receptor.
Melatonin je hormon, ki pomaga uravnavati cikel spanja in budnosti. Njegova raven se zvečer poveča, kar sproži zaspanost in zmanjša izločanje inzulina. Posledično telo po obrokih pred spanjem težje nadzoruje raven sladkorja v krvi, kar lahko poveča verjetnost za nastanek sladkorne bolezni.
