Nekontroliran stres vodi v izgorelost, napade panike, tesnobnost, depresijo. S tesnobo se sooča vsak četrti Slovenec. Glede na raziskave bo eden od treh Evropejcev predvidoma enkrat v življenju izkusil težave v duševnem zdravju.
Težave so v 90 odstotkih ozdravljive, vendar se ljudje zelo pozno odločijo spregovoriti o težavi in poiskati ustrezno pomoč.
Z Damjano Bakarič smo se pogovarjali v ponedeljek, 13. 2. 2017, v javni tribuni na Starševskem čveku in želeli odgovoriti na nekatera najbolj pereča vprašanja:
- kaj ljudem povzroča stres in zakaj doživljajo čezmerne obremenitve in skrbi,
- kako lahko izkušnja tesnobe spremeni doživljanje življenja,
- kako najti pot iz osebne stiske in najti svoja bogastva in pogum, da bi jih odkrivali ter šli po svoji lastni poti,
- kako si pomagati, kadar nas prevzame strah, tesnoba in imamo občutek, da življenju nismo kos,
- na koga se obrniti, ko potrebujete nasvet,
- in o vprašanjih, ki vas zanimajo.
Kaj storiti, ko opazite, da imate težave (razdražljivost, črnogledost, strahove, nočne more, …).
“Na voljo imate precej stvari, predvsem bi predlagala čuječnost, pozornost, biti “tukaj in zdaj”, meditacije ter misli. Nikoli ne smete dovoliti, da vam gospodari um, ker um je vase orodje, niste vi njegovo. Ali z drugimi besedami: ne verjemite vsem mislim, ki jih imate. Na voljo je še nekaj tehnik, s katerimi si pomagamo, da umirimo negativne, neutemeljene in vsiljene misli. Predvsem se postavite v vlogo opazovalca svojih misli, saj misel niste vi. Misel je le misel. To je ključno.
Strahove imamo vsi. Nekateri so resnični, večinoma pa imamo lažne strahove, ki nam onemogočajo normalno, zadovoljno življenje. To so tisti stavki “kaj pa če”, s katerimi se brez potrebe obremenjujemo. Še huje je takrat, ko za njih nimamo nikakršne osnove. Morda gre za izkušnje iz preteklosti, ki so bile slabe in to je treba ozavestiti. Denimo, če vas je prevaral nekdanji partner, ni modro sedanjega partnerja zasipavati z ljubosumnimi izpadi, le zato, ker je prejšnji partner izdal vaše zaupanje.
Pravi strahovi so po navadi tisti, ki imajo funkcijo v našem življenju. Denimo, da nas je strah hoje po avtocesti ali po robu nebotičnika, je popolnoma normalno, saj nas takšni strahovi varujejo.
Če ste razdražljivi, sedite in razmislite, kaj vse vas moti, kje je vzrok za vašo razdražljivost in očitno preobremenjenost. Po tem, ko to ozavestite in si priznate, se s tem soočite. In začnite reševati stvari.
Črnogledost? To so najverjetneje vaši vzorci, ki so jih v vas vtisnili drugi, nimajo pa prav veliko povezave z vami. Ste pa jih ponotranjili in vzeli za svoje. Ravno tako je s prepričanji. Ko odraščamo, jih v socializaciji prevzamemo od drugih odraslih, staršev, vzgojiteljev, učiteljev. Dobro je vse to prevetriti in preveriti, ali se z njimi v resnici sploh strinjate. Presenečeni boste, ko boste ugotovili, da je pod vsem tem nekaj popolnoma drugega.”
Kdaj osebo napotimo k zdravniku?
“Če je ta oseba odrasla, se po mojem mnenju mora odločiti sama, vi ji stojte ob strani in bodite tam zanjo. To je največ, kar lahko storite. Lahko ji na nežen način poveste, kaj je dobro zanjo, ne bodite črnogledi ali zaskrbljeni, kaj šele živčni. Predvsem vas ne sme biti strah, ker te stvari so rešljive.
Objemi so zdravilni. To vedno najbolj pomaga. Objem in razumevanje, da se oseba počuti varno in da je sprejeta.
Ponudite, da greste z njo, kamor koli se pač že želi obrniti po pomoč.
Dobro je, da se najprej obišče osebnega zdravnika, potem pa naprej, glede na potrebe in želje posameznika.”
Kako ugotovimo izvor tesnobe?
“Izvora tesnobe ni vedno lahko odkriti. Po svojih intervjujih z ljudmi, sem ugotovila, da gre praviloma za ljudi, ki se v svojem otroštvu niso počutili varno in ljubeče. Pri nekaterih primerih je bilo celo tako hudo, da so te osebe kot otroci občutili (v odnosu do matere ali očeta) smrtni strah. Predvsem kadar je šlo za zlorabe. In tukaj je seveda veliko več možnosti za kasnejše anksiozone motnje. Panične napade, izgorelost.
Predvsem gre pri ljudeh za ponotranjeno prepričanje, da niso dovolj dobri. Nemalokrat so perfekcionisti, ni jim vseeno, so zelo empatični.
V odrasli dobri se nabere veliko stresov, obremenitev, in če vse to dodamo na slabo začetno osnovo (spomnimo se otroštva), potem se te stvari le še stopnjujejo.
Zelo pomembno je eno dejstvo – praviloma te osebe ne poslušajo sebe, svojih čustev, svojega telesa, ker so se zelo zgodaj naučili, da morajo nekomu ugajati in ne smejo pokazati svojih čustev, ker za to jih ne bodo imeli radi. Radi pa jih bodo imeli, če bodo plesali, kot želijo starši. Tako se zelo zgodaj naučijo tlačiti sebe, svoja čustva in želje, ter se naučijo živeti kot želijo drugi.
Velikokrat gre za posledice avtoritarne vzgoje, odsotnost matere ali očeta, zanemarjanja čustev, psihične, fizične in spolne zlorabe, ni pa nujno, da gre pri vseh za to.
Seveda so vzroki za hudo tesnobo in izgorelost tudi zunaj posameznika. Slabi odnosi v zasebnem in profesionalnem življenju, finančne obremenitve. Sprožilci tesnobe so lahko tudi poroka, rojstvo otroka, smrt bližnjega, konec šolanja, začetek šolanja, selitev in tako naprej.”
O Damjani Bakarič
Damjana Bakarič je napisala in izdala knjigo Na tesnobi. V njej je izpovedala osebno izkušnjo in spoznanja, kako huda tesnoba in panični napadi morda niso največje prekletstvo, ki se vam lahko zgodi in kot sama pravi “čeprav mislite, da umirate”.
Postavila je tudi spletno Facebook stran Na tesnobi, ki je namenjena ljudem, ki se srečujejo s hudim stresom, izgorelostjo, anksioznimi motnjami ali tesnobo ter spletno stran www.berem.si, kjer izpostavlja dobre knjige, ki spreminjajo življenje na bolje in navdihujejo. Prav tako tudi svetuje in organizira predavanja o tem, kako tesnobo spremeniti v prijateljico, se ozdraviti ter zaživeti veliko boljše in kakovostnejše življenje.
O javni tribuni
Javna tribuna poteka v okviru projekta “Kako biti življenju kos?”, ki ga vodimo Zavod Učenje za življenje in Zavod Med.Over.Net v sodelovanju z VZAJEMNA, zdravstvena zavarovalnica. V sklopu dogodkov skupaj s strokovnjaki predstavljamo osebne izkušnje in odgovore stroke na vprašanja, kako obvladati stres, izgorelost, panične napade, tesnobo in depresijo.
