Starši ste se zagotovo že kdaj znašli v podobnem položaju: otrok se zjutraj noče obleči, v trgovini se vrže po tleh, z neutrudnim jokom se upira sedenju v otroškem sedežu, noče v šolo, se zlaže, jezika, vas zmerja in loputa z vrati.
Verjetno ste ob tem pomislili, da gre še za en napad trme in uporništva, v resnici pa vam otrok s svojim odzivom želi povedati nekaj izjemno pomembnega. Vedenje otroka, ki po naši odrasli presoji pogosto izgleda kot pretirano, neprimerno, svojeglavo ali celo manipulativno, je lahko prvi pokazatelj otrokove stiske. Mnogi otroci pa svojo stisko prenašajo tudi molče, v svoji sobi, na način, da so čim bolj pridni in nemoteči. Te je še posebej težko opaziti pa vendar je prav ta oblika stiske zelo boleča, težka in naporna.
Različne stiske in stresne položaje doživljamo vsi, v nekaterih primerih pa zaradi prepogostega in intenzivnega stresa ali pa zaradi tega, ker te stiske nihče pravočasno ne opazi in o tem dovolj občutljivo spregovori, te prerastejo v duševne motnje, ki zahtevajo strokovno pomoč. V najhujših primerih, na žalost prepogosto, tudi bolnišnično obravnavo. Pomembno je, da stiske prepoznamo in nanje ustrezno odreagiramo, takoj ko se pojavijo oz. čim prej.
Med otroki in mladimi v Sloveniji strokovnjaki v zadnjem letu zaznavajo več anksioznosti, depresije, motenj hranjenja in poskusov samomora.
Glede na rezultate v raziskavi UNICEF-a Slovenija pa večina otrok in mladih rešuje svoje stiske sama oziroma se o njih ne pogovarja z odraslo osebo.
Kateri so tisti vidni in manj vidni znaki, da je vaš otrok v stiski? Kako načeti pogovor, kako otroka pomiriti, mu svetovati in mu stati v oporo? Kaj lahko storimo sami in kdaj je ključno, da se obrnemo po pomoč?
Vabimo vas, da se nam pridružite v javni tribuni na temo duševnega zdravja otrok, ki bo potekala v četrtek, 7. 10. 2021, ob 11. uri na forumu Starševski čvek. Na vaša vprašanja bo odgovarjala doc. dr. Andreja Poljanec, psihologinja ter zakonska in družinska terapevtka, v sodelovanju z UNICEF-om Slovenija.
O strokovnjakinji
Andreja Poljanec je tudi sama mamica, ki proučuje razvoj sproščenega in sočutnega starševstva, pomena čustvenega stika v odnosih ter razvija terapevtsko delo s skupinami, družinami, otroki, mladostniki in pari.
S sodelavci je leta 2012 ustanovila zavod Študijsko-raziskovalni center za družino, kjer je strokovna vodja. Rada ustanavlja in vodi različne skupine (Skupino za mlade mamice, Šola rahločutnega starševstva, Šola starševstva za gluhe in naglušne starše, Odnosi so vedno izziv, …). Na Univerzi Sigmunda Freuda je vodja študija Psihologije in predavateljica, na Fakulteti za uporabne družbene študije pa izvaja strokovne predmete, povezane s psihosocialno pomočjo.
Knjige in knjižice: Rahločutnost do otrok, Med dvema ognjema, Rahločutno starševstvo, Starševstvo ima okus po sreči, Moj svet.
Z UNICEF-om Slovenija sodeluje pri kampanji Kako se počutiš, ki detabuizira duševno zdravje otrok in mladih v Sloveniji.
Foto: Profimedia
