Tako opozarja specialist nefrolog izr. prof. dr. Bojan Knap, dr. med., strokovnjak za športno prehrano, ki redno sodeluje tudi z Olimpijsko reprezentanco Slovenije. Razloži, da je elektrolitov veliko, potrebujemo seveda vse v pravem ravnovesju, med najpomembnejšimi pa sta natrij, ki je predvsem v izvencelični tekočini, in kalij, ki je predvsem v celicah. Natrij omogoča, da je v telesu zadosti plazme, plazma pa s krvnimi delci omogoča, da imajo vse celice v telesu kisik in hranila.
V večini primerov telo samo ohranja ravnovesje
Po besedah dr. Knapa, organizem sam dobro ureja stanje elektrolitov v celici in zunaj nje. V uvodu omenjeni ekstremni zapleti se redko pojavijo v splošni populaciji, saj se akutne težave v ravnovesju elektrolitov pojavljajo predvsem pri določenih boleznih, kot so denimo kronična ledvična odpoved ali rakave bolezni, ter pri zdravljenjih, denimo s kemoterapijo ali obsevanjem, kjer pa zdravniki skrbno spremljajo ravni elektrolitov v krvi. “Lahko pa se ravnovesje elektrolitov poruši tudi pri hudem telesnem naporu, ko pride do razpadanja mišičnih celic, pri izrazito prekomernem pitju vode ali pri hujših prebavnih motnjah – driski in bruhanju, ” še pove.
Pred leti je bila s tekom povzročena hiponatremija prisotna pri petih odstotkih tekačev na Londonskem maratonu. Zgodila se je ob nepravilnem režimu večinoma počasnih tekačev, ki so med tekom popili preveč vode brez elektrolitov. V bistvu gre za zastrupitev z vodo, ki je sicer zelo redka motnja, običajno privede do slabosti, glavobola, krčev …, izjemoma tudi do možganskega edema. Po priporočilih je za večino tekačev ustrezna hidracija med naporom okrog pol litra izotoničnega napitka na uro.
Izr. prof. dr. Bojan Knap, dr. med.
Kdaj poseči po elektrolitih oziroma izotoničnih napitkih?
V izrazito vročih poletjih, ki so posledica podnebnih sprememb, je pomembno, da skrbimo za zadosten vnos tekočin, poudarja dr. Bojan Knap. Ker pa se v vročini in med telesno aktivnostjo več potimo, s potom pa se izločajo tudi elektroliti, je smiselno poseči tudi po izotoničnih napitkih, dodaja. “Izločanje elektrolitov s potom je sicer individualno zelo različno, odvisno od telesne teže, kako smo izpostavljeni sevanju, temeperature okolja … Splošno priporočilo je, da je za vsako uro zmerne telesne aktivnosti treba zaužiti približno pol litra vode. Če gre za vsakodnevno telesno aktivnost ali aktivnost, ki traja dlje kot eno uro, pa je smiselno poseči po izotoničnem napitku. To ne velja le za tek in kolesarjenje, temveč tudi bolj intenzivno hojo, kot so denimo pohodništvo in druge zmerne športne aktivnosti.“
Izotonični napitki imajo običajno enako količino elektrolitov kot človekova plazma. Zaradi tega se tekočina lažje absorbira iz želodca tudi pri hujših telesnih naporih, pogosto pa je dodan tudi sladkor, ki prav tako pomaga pri absorpciji soli iz črevesja, hkrati pa še daje energijo, ki jo človeško telo potrebuje za izvajanje aktivnosti. Izotonični napitki so tudi izoosmotski – v želodcu ne povzročajo teže.
Izr. prof. dr. Bojan Knap, dr. med.
Premalo tekočine vpliva na športne rezultate
Po priporočilih lahko organizem prenese izgubo tekočine za dva odstotka telesne teže, brez vpliva na zmogljivost, brez nevarnosti, da se pregrejemo, da doživimo vročinsko kap, da smo manj telesno zmogljivi, še pove dr. Bojan Knap. Svetuje, da doma opravimo kopalniški test: stehtamo se v opremi, v kateri bomo telesno aktivni. Ko se vrnemo iz aktivnosti, se ponovno stehtamo. Če se nam teža zmanjša za več kot dva odstotka, pomeni, da smo med aktivnostjo popili premalo tekočine. Preberite tudi kakšno hrano je treba uživati pred in kakšno po telesni aktivnosti.
