Družbena izolacija zaradi pandemije je kot kaže vplivala na nekatere družbene in razvojne veščine dojenčkov. Glede na podatke irske raziskave, ki so bili objavljeni v publikaciji Archives of Disease in Childhood, so dojenčki, rojeni med pandemijo, ob prvem letu dosegli manj družbenih mejnikov kot dojenčki rojeni pred pandemijo. Raziskovalci sicer menijo, da bodo ob odsotnosti izolacije in s povečanjem družbenih aktivnosti otroci hitro nadomestili zamujeno, kljub temu pa svetujejo, da se jih spremlja do vstopa v šolo, da bi lahko z gotovostjo trdili, da nimajo tudi dolgoročnejših posledic, piše BMJ.
Gibalni in družbeni mejniki
Da bi ocenili vpliv ukrepov družbene izolacije na razvoj dojenčkov, so raziskovalci primerjali zmožnost doseganja 10 razvojnih mejnikov v starosti 12 mesecev in sicer v skupini 309 »pandemičnih« dojenčkov, ki so se rodili v prvih treh mesecih pandemije (med marcem in majem 2020), ki so bili del raziskave CORAL, in v skupini 1.629 dojenčkov iz raziskave BASELINE, ki so bili rojeni med leti 2008 in 2011.
Raziskovalci so ocenjevali sledečih 10 mejnikov:
- Sposobnost plazenja
- Sposobnost hoje ob opori (denimo ob pohištvu)
- Sposobnost samostojno stati
- Pobiranje majhnih predmetov s palcem in kazalcem (pincetni prijem)
- Zalaganje kock
- Prehranjevanje s prsti
- Poznavanje lastnega imena
- Pravilna raba ene jasne smiselne besede
- Kazanje na predmete
- Mahanje ob slovesu
Boljše gibalne in slabše družabne veščine?
Podatki so razkrili, da se je ob ene letu plazilo več dojenčkov iz raziskave CORAL, torej rojenih med pandemijo (97,5 odstotkov v primerjavi z 91 odstotki). Raziskovalci menijo, da je to lahko posledica tega, da so ljudje več časa preživeli doma, kjer so se dojenčki lahko plazili, in ne zunaj, v vozičku, avtu … ko so običajno v vozičku, naročju ali avtosedežu.
Manj dojenčkov iz raziskave CORAL pa je doseglo sledeče družabne mejnike:
- Izrazilo jasne smiselne besede (77 odstotkov v primerjavi z 89 odstotki),
- kazalo na predmet (84 odstotkov v primerjavi s 93 odstotk) iin
- znalo pomahati v slovo (88 odstotkov proti 94,5 odstotki).
V raziskavi CORAL je bilo v primerjavi z raziskavo BASELINE manj prvorojencev (45 % v primerjavi z 84 %), v povprečju so bili rojeni nekoliko prej, poleg tega je večji delež mater dojenčkov imelo terciarno izobrazbo (vsaj podiplomski študij): 94.5 % v primerjavi z 88 %. Vendar so bile razlike pri doseganju teh mejnikov pomembne tudi po upoštevanju dejavnikov, ki bi lahko vplivali na izide: točna starost otroka, ko je bil vprašalnik izpolnjen, gestacijska starost v tednih, vrstni red rojstva in izobrazba matere.
Vzrok ali posledica?
Raziskovalci sklepajo, da so rezultati posledica družbene izolacije, ki je na doseganje razvojnih in družbenih mejnikov vplivala preko več mehanizmov. Kot so razložili, se mlajši dojenčki med interakcijo osredotočajo predvsem na oči ljudi, starejši pa premikajo pogled z oči na usta. Ker je bilo med pandemijo marsikje v družbi treba nositi masko, dojenčki niso mogli vedno opazovati vidnih in obraznih znakov, ki so pri dojenčkih pomembni za jezikovni razvoj. Poleg tega so zaradi družbene izolacije manj obiskovali neznane kraje in srečevali nepoznane predmete, ki bi jih zanimali in spodbudili h kazanju, zaradi manj družabnih stikov pa verjetno niso osvojili veščine mahanja v slovo.
Na koncu so še poudarili, da je bila to opazovalna raziskava, da skupini nista bili povsem enaki in da so ugotovitve temeljile na spominu oziroma oceni staršev, zaradi česar kljub vsemu ni mogoče sklepati o natančnem vzroku in posledici rezultatov.
