Mnogo ljudi se ne zaveda, kako protibolečinska sredstva delujejo na naše telo, kakšni so njihovi pravi odmerki ter kako jih lahko kombiniramo z drugimi zdravili. Da bi bolje razumeli delovanje protibolečinskih sredstev in kako jih varno uporabljati, smo za pomoč prosili prof. dr. Boruta Štruklja.
Kaj pravzaprav so protibolečinska sredstva
“Protibolečinske učinkovine delujejo v organizmu na različna prijemališča, največkrat z zaviranjem tistih molekul (encimov, prenosnih molekul), ki so odgovorni za nastanek in prenos bolečinskih signalov,” pove dr. Štrukelj. Delujejo lahko na različne načine, še pove: “Delujejo lahko lokalno (periferno), kot so protivnetne učinkovine iz skupine nesteroidnih antirevmatikov (ibuprofen, acetilsalicilna kislina (aspirin) in naproksen), ali pa imajo glavno delovanje v centralnem živčnem sistemu (paracetamol).”
Ker različne učinkovine delujejo na različna prijemališča v našem sistemu, je “velikokrat dosežen večji protibolečinski učinek z uporabo kombinacije različnih učinkovin v eni tableti, ki se med seboj podpirajo,” nam pojasni dr. Štrukelj. Posledično lahko že pri nižjem odmerku trpeča oseba občuti olajšanje. To je seveda pomembno tako z vidika varnosti kot preprečevanja pojavljanja neželenih stranskih učinkov.
Katero protibolečinsko sredstvo je pravo zame
Katero protibolečinsko sredstvo izbrati, je seveda odvisno od vsakega posameznika. Njihovo delovanje je namreč povezano z bolečino za katero trpimo, njeno jakostjo in trajanjem, veliko vlogo pa igra tudi posameznikova genetika.
Pomembno je tudi vedeti, kako bomo reagirali na morebitne neželene učinke posameznih protibolečinskih sredstev. “V kolikor imamo občutljivo želodčno sluznico ali celo rano na želodcu, potem odsvetujemo aspirin, tudi naproksen, in je bolje, da bolnik poseže po ibuprofenu, še bolje po paracetamolu ali kombinaciji paracetamola in kofeina ter propifenazona, ali podobnih kombiniranih protibolečinskih zdravilih,” opozarja strokovnjak.
Kako velik odmerek in kako dolgo ga jemati
“Na splošno naj bi bolečino lajšali le nekaj dni, največ dva tedna,” pove dr. Štrukelj. “Če bolečina ne preneha, je nujen obisk zdravnika, ki bo presodil, ali je potrebno predpisati močnejše protibolečinsko sredstvo, predvsem pa poskusiti ugotoviti vzrok bolečine,” še opozori.
Pri jemanju protibolečinskih sredstev z eno učinkovino, kot je aspirin, se je zelo priporočljivo držati predpisanih odmerkov. “Če bolečina kljub povečanju odmerka ostaja, bomo z dodatnim povečevanjem le obremenili organizem z neželenimi učinki, medtem ko bolečine z večjimi odmerki ne bomo uspeli odpraviti,” pove strokovnjak. V takem primeru je bolje zamenjati protibolečinsko sredstvo z eno učinkovino za kombiniranega.
Kdaj vzeti protibolečinska sredstva
“Protibolečinsko zdravilo moramo vzeti kmalu po pojavu bolečine, v kolikor je ne odpravimo z drugimi načini, kot je gibanje po svežem zraku, pitje večje količine vode, spanec …,” razloži dr. Štrukelj. Protibolečinska sredstva lahko vzamemo tudi preventivno, če vemo, da bi lahko do bolečin prišlo. “To velja zlasti za migrenske glavobole, ali pa v primeru večjih telesnih aktivnosti, ki bi lahko povzročale bolečino zaradi degenerativnih sprememb kosti, sklepov in mišic,” omeni strokovnjak. Podobno velja tudi za bolečine pri kroničnih bolečinah, vendar pa je tam treba zelo natančno upoštevati navodila zdravnika.
Na koncu moramo pri jemanju protibolečinskih sredstev upoštevati, da niso namenjena rednemu jemanju na daljši rok, ampak lajšanju občasnih bolečin. Daljše jemanje je smiselno v primeru akutnih bolečin, vendar ne več kot nekaj dni. Dlje časa jih lahko jemljemo, če poznamo vzrok bolečine ter nam je tako predpisal zdravnik. “V primeru, da vzroka za nastanek bolečine ne poznamo in bolečina traja dlje časa, pa je potrebno obiskati zdravnika, ki bo poskušal ugotoviti vzrok in ga primerno odpraviti,” zaključi dr. Štrukelj.
