Čas dopusta je obdobje v letu, ki se ga večina od nas veseli že mesece vnaprej. Želimo se spočiti nabrati novih moči in doživeti kaj novega, prijetnega. Pa vendar le redko kdo nima izkušnje, ko se je z dopusta vrnil še bolj utrujen, kot se je nanj odpravil. Le kako se je to lahko pripetilo?
Helena in Marjan sta srečen par. Z desetletnim sinom Gorazdom in Heleninimi starši so se lani, tako kot vsako leto, odpravili na skupne 14 dnevne počitnice v Opatijo. Marjan bi sicer raje zavil v hribe ali na taborjenje, saj ga poležavanje na plaži in bivanje v hotelu dolgočasita. Helena pa se ni mogla odpovedati Opatiji, v katero že vsa leta hodi na morje s svojimi starši, ki jo vsako leto bolj potrebujejo, pa še Gorazd je zelo navezan na babico. V imenu miru je Marjan potrpežljivo zložil prtljago v avto in odpeljal proti Opatiji. Babico je tik pred hotelom prestrašila misel, da je najverjetneje pozabila doma prižgan štedilnik. Ker se nihče ni mogel zagotovo spomniti, ali je bil štedilnik pred odhodom še vklopljen, je Marjan s prestrašeno taščo kmalu spet sedel v avtu in se peljal v Ljubljano ugasnit štedilnik. Naslednje dni prej težko pričakovanega dopusta si je popestril z obilico rdečega vina, kar pa ni pripomoglo k boljšemu razumevanju s Heleno. Pravzaprav so vsi komaj čakali, da se vrnejo v Ljubljano, kjer ima vsak svoj ljubi mir.
Kaj pa letos?
Lanska izkušnja je bila sicer naporna, vendar poučna. Babica se je zaklela, da bo odslej namenila več časa pripravi na dopust in v miru preverila seznam opravil pred odhodom. Na prvem mestu seznama je seveda izklop električnih naprav. Marjan se je pogodil s Heleno za teden dni dopusta s prijatelji pod šotorom, s seboj bo vzel tudi Gorazda, ki je vse bolj željan pustolovščin. Helena si bo privoščila svoj teden dni s starši v Opatiji. Prestalo jim bo še nekaj dni za skupne izlete, na katere se bodo odpravili po sprotnem dogovoru. Ali pa bodo skupaj doma. Lanske napake ne bodo ponovili, to pa je dobro izhodišče.
Delovni vsakdan je poln obveznosti, pa vendar večinoma poteka po nekem že ustaljenem ritmu, ki si ga vsak posameznik bolj ali manj prilagodi svojim željam in potrebam. Dnevni red nam je znan in predvidljiv. Za čas dopusta si želimo spremembo, ki je prijetna, vendar lahko prinaša tudi stres.
Napotki za učinkovit dopust
Ustavimo se ob nekaj možnostih, kako lahko zmanjšamo možnost, da bi nam dopust namesto lahkotne sprostitve prinesel dodatne napore in stres.
Vzemimo si čas in si dovolj zgodaj pred odhodom pripravimo načrt, kam se bomo letos odpravili. Naše želje in potrebe so različne. Nekdo se bo rad odpravil na potovanje, drugemu bolj ustreza letovanje ob morju ali pot v gore. Turistične agencije nas zasipajo s ponudbo najrazličnejših novosti. Posebno ugodna je ponudba potovanj v zadnji minuti, vendar pa zahteva hitro odločanje in ni primerna za tiste, ki potrebujejo za prilagajanje več časa.
Ko izberemo kraj ali način potovanja, ga moremo uskladiti s svojimi bližnjimi. Po navadi zadostuje nekaj prilagodljivosti ali kompromis v smislu letos izbiraš ti, drugo leto jaz. Če pa so naše želje preveč različne, velja razmisliti tudi o ločenem dopustu. Vsekakor si vzemimo čas za sproščen pogovor o naših željah in prisluhnimo tudi partnerju. Dovolj zgodaj moramo urediti formalnosti, kot so rezervacije, podaljšanje potnega lista, more bitni vizumi. Če potujemo v eksotične kraje, se moramo informirati o obveznih in priporočljivih cepljenjih oziroma varovalnih zdravstvenih ukrepih. Najbolje si je pripraviti seznam opravil in ga počasi izpolniti.
Kak teden pred odhodom je čas za pripravo seznama prtljage in pripravljanje kovčkov. Pravočasna priprava nam lahko prihrani slabo voljo zaradi neoprane najljubše majice ali pozabljene knjige.
Na dopustu se izogibajmo prepirom in premlevanju starih zamer. V natrpanem vsakdanu pogosto ni časa za pogovor, tako da se nam kopičijo nesporazumi ali se bližnjim celo počasi odtujujemo. Naj dopust ne bo čas za eksplozijo prej zadrževanih negativnih čustev. Temu se lahko izognemo s strpnostjo In z izkušnjo, ki jo imamo iz predhodnih situacij z bližnjimi. Ne stopajmo si na žulje in morda bo kak problemček izpuhtel kar sam od sebe. Razgovore o občutljivejših temah pa si privoščimo le takrat, ko smo spočiti in obojestransko pripravljeni na razgovor.
Pomembno je, da za čas dopusta ne ponavljamo vzorca čim večje storilnosti iz svojega delovnega okolja. Ne prenatrpajmo si dopusta z napornimi potmi in ogledi le zato, ker jih je škoda izpustiti, ker smo že tam. Pokvarili si bomo oglede, ki jih zmoremo, in se preutrudili.
Dopust naj bo dovolj dolg, da lahko resnično odklopimo vsakodnevne skrbi in obremenitve. Navadno je prvi teden obdobje prilagajanja na nov tempo in novo okolje. Šele drugi ali idealno tretji teden se resnično spočijemo in naberemo novih moči. Če se le da, je vredno prvi in zadnji dan dopusta nameniti pripravi na spremembo. Hiteti v banko zadnjo minuto pred odhodom je lahko zelo stresno, prav tako pa oditi v službo po vožnji z avtomobilom pozno v noč.
Odpovejmo se pretiravanju pri hrani in pijači. Dopust večinoma tudi ni primeren čas za shujševalne diete, hrana pa naj bo pestra in naj vsebuje dovolj sadja in zelenjave.
Nekateri boste preživeli dopust doma. Privoščite si sprostitev s katero izmed dejavnosti, za katere sicer nimate časa. Ne preobremenite se z deli, ki so nujno ali manj nujno potrebna pri vzdrževanju hiše.
Vam je ob branju prišlo na misel, da se sploh ne bi odpravili na dopust? Le pogumno, sprememba je koristna, če si le znamo prisluhniti in uskladiti svoje želje in zmožnosti.
