Prvi avtor prof. dr. Nikola Bešić, dr. med., spec. splošne kirurgije z OI Ljubljana, je povedal, česa nas je raziskava o celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk naučila in kako naj poteka širitev dokazano uspešnih pristopov.
Predstavitev projekta OREH – pilotne študije o individualizirani celostni rehabilitaciji bolnic z rakom dojk – je bila na kongresu Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO) ena izmed 15 izbranih za sekcijo Quality Care/Health Services Research in edina, ki ni bila iz ZDA.
Gre za izjemen dosežek, saj je ustna predstavitev raziskovalnega dela na konferenci rezervirana za prebojne in najpomembnejše raziskave. V raziskavi so poleg Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana sodelovali še Zdravstveni dom Vrhnika, Zdravstveni dom Ljubljana, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, UKC Ljubljana in URI Soča.
Bolniško odsotnost lahko skrajšamo
Raziskava OREH je raziskovala vpliv zgodnje celostne in poklicne rehabilitacije na bolniški stalež in invalidnost eno leto po začetku zdravljenja raka pri 435 bolnicah z rakom dojk. Prof. dr. Nikola Bešić je poudaril, da so imele eno leto po začetku zdravljenja bolnice iz interventne skupine krajši bolniški stalež, boljšo delovno sposobnost in manjši delež invalidnosti v primerjavi s kontrolno skupino, k čemur je bistveno pripomogla tudi obravnava bolnic v Centru za poklicno rehabilitacijo URI Soča.
Razlike v številkah
- Bolnice v interventni skupini so imele kar za 50 koledarskih dni krajši bolniški stalež v primerjavi s kontrolno skupino, tiste iz podskupine z zgodnjim rakom dojk pa za 52 koledarskih dni.
- Bolnišni stalež bolnic, zdravljenih s kemoterapijo, je bil za 43 koledarskih dni krajši v primerjavi s kontrolno skupino.
- Bolnice v interventni skupini so imele eno leto po začetku zdravljenja boljšo delovno zmožnost in manjšo invalidnost kot bolnice v kontrolni skupini.
‘Običajna’ vs. celostna rehabilitacija
“Medtem ko smo še pred nekaj leti zdravili težave bolnic, ki in ko jih je zaznal zdravnik, danes težave in potrebe ugotovimo s pomočjo standardiziranih vprašalnikov, ki jih izpolnijo bolnice. Medtem ko smo včasih stranske učinke zdravljenja zdravili, želimo danes tako zgodnje kot pozne posledice zdravljenja predvideti in preprečevati, rehabilizacijo pa v ta namen začnemo izvajati čim prej, in ne šele po koncu zdravljenja osnovne bolezni. Ne govorimo le o zdraviliškem zdravljenju, temveč o široki medicinsko-socialno-psihološko-poklicni rehabilitaciji, ki jo svetujemo bolnicam in po zmožnostih tudi izpeljemo,” je dejal prof. dr. Bešić.
Utrudljivost in limfedem lahko preprečimo
Na OI Ljubljana so bolnicam v interventni skupini raziskave OREH ponudili vključitev v fizioterapijo, psihoterapijo, protibolečinsko ambulanto, akupunkturo, posvet s kliničnim dietetikom in delavnice klinične prehrane, telesno vadbo ob nadzoru kineziologa, vadbo joge, naštetemu so se pridružili številni drugi izvajalci zunaj OI Ljubljana. Bistveno je bilo sodelovanje specialistov družinske medicine , ki so s pridom izkoristili aktivnosti, ki jih izvajajo v Centrih za krepitev zdravja. “Naučili smo se, da je tak celosten, timski pristop, pri katerem ima eno izmed ključnih vlog koordinatorka za celostno rehabilitacijo, zelo učinkovit, saj dviguje kakovost življenja bolnic, preprečuje utrudljivost in limfedem (otekanje tkiva) in bolnice usmeri v zdrav življenjski slog. Ginekološke težave, zlasti težave v spolnem življenju pa so pomagali zmanjšati izbrani ginekologi in ginekologi z OI,” je poudaril prof. dr. Bešić.
Ob spodbudnih rezultatih pilotnega projekta si želi, da bi dobro prakso lahko sistemsko nadaljevali in jo razširili med vse slovenske bolnice z rakom dojk oziroma širše, med vse slovenske bolnike z rakom, upoštevaje njihove specifične potrebe.
Kako živeti z rakom?
Forum namenjen izmenjavi izkušenj bolnikov, svojcev in prijateljev, ki se srečujejo z rakom. Obiščite ga.
