Cepivo R21, ki sta ga razvila Jennerjev inštitut Univerze v Oxfordu in Serum Institute of India, je bilo poslano v več afriških držav. Cepivo stane manj kot štiri dolarje na odmerek, zato je “realno, da proizvedemo in razdelimo več deset milijonov odmerkov,” je v pogovoru za radio BBC povedal profesor Adrian Hill, direktor Jennerjevega inštituta na univerzi Oxford, ki je vodil razvoj cepiva. Dodal je, da je učinkovitost cepiva pri majhnih otrocih visoka, znaša med 75 in 80 odstotki.
Vsako leto bi lahko preprečili pol milijona smrti
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) bi lahko s široko uporabo cepiv R21 in RTS,S (ki je prav tako proti malariji) vsako leto preprečili do 500.000 smrti otrok.
Izdelanih jih bilo že več kot 25 milijonov odmerkov cepiva R21, proizvajalec pa se je zavezal, da bo letno izdelal do 100 milijonov odmerkov, kar je obseg, ki omogoča, da cepivo ostane cenovno dostopno, je navedeno v izjavi Univerze v Oxfordu.
V Slonokoščeni obali je na voljo dovolj odmerkov, da bo na začetku cepili 250.000 otrok, mlajših od dveh let. Sicer pa so cepivo poslali tudi v Gano, Nigerijo, Burkina Faso in Srednjeafriško republiki, je še sporočila univerza.
Cepivo R21 se bo uporabljalo skupaj s cepivom RTS,S, s katerim so v okviru štiriletnega pilotnega projekta že cepili več kot dva milijona ljudi v Gani, Keniji in Malaviju. To je po podatkih Unicefa zmanjšalo umrljivost zaradi vseh vzrokov za 13 odstotkov.
Visoka obolevnost in visoka umrljivost
Malarija je ena najpogostejših nalezljivih tropskih bolezni, navaja NIJZ. Poleg visoke obolevnosti povzroča tudi visoko umrljivost na endemskih področjih (tropski in subtropski pas). Danes v endemskem področju živi 40 odstotkov človeštva, prav tako vsako leto več milijonov potnikov potuje v dežele z visoko pojavnostjo te bolezni.
Po podatkih SZO za malarijo na svetu letno zboli 300 do 500 milijonov ljudi približno 1-3 milijoni zaradi bolezni tudi umrejo, več kot polovica od teh so otroci. Malarijo letno preboli tudi okoli 30.000 potnikov, ki potujejo na področja, kjer se malarija pojavlja.
Malarijo povzročajo paraziti – plazmodiji, ki jih s pikom na človeka prenašajo okužene samice komarjev Anopheles. Za to vrsto komarjev je značilno, da pikajo predvsem ponoči, saj so najbolj aktivni od mraka do zore. Privlačijo jih temne in žive barve, znoj in izraziti vonji (parfumi, losjoni, mila). Največje tveganje za pike malaričnih komarjev je med in po deževni dobi.
Malarija je bolezen, ki se lahko kaže s številnimi kliničnimi znaki. Najznačilnejši je pojav visoke vročine, ki jo ponavadi spremljata mrzlica in potenje. Lahko so prisotne tudi bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, prebavne težave, kašelj, zlatenica in motnje zavesti. Nekatere oblike malarije se lahko ponavljajo. Malarija je lahko še posebej nevarna za majhne otroke, nosečnice, bolnike z oslabelim imunskim odgovorom, osebe brez vranice ter za bolnike s kroničnimi obolenji.
Zdravljenje malarije poteka z ustreznimi protimalaričnimi sredstvi. Ker bolezen lahko brez ustreznega zdravljenja zelo hitro napreduje, je izredno pomembno, da bolnik v primeru nenadnega pojava visoke temperature na potovanju v tropskih deželah ali po vrnitvi domov, takoj oziroma najkasneje v 24 urah poišče zdravniško pomoč. Vsak nenaden pojav temperature višje od 38°C na potovanju ali vrnitvi iz malaričnih območij zahteva takojšen obisk zdravstvene ustanove. Ustrezno diagnozo malarije lahko postavi le zdravnik na podlagi pregleda krvi. Z zdravljenjem malarije je potrebno pričeti čimprej po postavitvi diagnoze.
