Beljakovine so eden glavnih gradnikov telesa. Imajo ključno vlogo pri strukturi in delovanju mišic, kože, encimov in hormonov. Pomanjkanje beljakovin se pojavi, kadar z vnosom ne zadostimo potrebam telesa. Čeprav je pravo pomanjkanje beljakovin v zahodnem svetu redko, nekateri ljudje zaužijejo premalo beljakovin. Simptomi pomanjkanja pa se lahko začnejo pojavljati že ko je pomanjkanje beljakovin zanemarljivo. To lahko vpliva na skoraj vse vidike delovanja telesa in povzroči različne zdravstvene težave, opozarjajo na spletnem portalu Healthline, kjer so navedli nekaj simptomov premajhnega vnosa ali pomanjkanja beljakovin.
Bolezen hudega pomanjkanja beljakovin imenujemo kvašiorkor, če pa gre hkrati tudi za splošno hudo pomanjkanje energije (stradanje), pa marazem.
Spletni portal Prehrana.si
Težave s kožo, lasmi, nohti
Pomanjkanje beljakovin je lahko povezano s spremembami na koži, laseh in nohtih – ki so večinoma sestavljeni iz beljakovin. Denimo, vpliva lahko na rast in strukturo las, kar lahko privede tudi do izpadanja las.
Upad mišične mase
Mišice so največja zaloga beljakovin v telesu. Kadar s prehrano ne zaužijemo dovolj beljakovin, jih telo začne črpati iz skeletnih mišic, da jih ohrani za pomembnejša tkiva in telesne funkcije. Sčasoma lahko že zmerno pomanjkanje beljakovin povzroči propadanje mišic, zlasti pri starejših odraslih. Večji vnos beljakovin lahko pomaga preprečiti sarkopenijo (s starostjo povezana mišična atrofija).
Povečano tveganje za zlome
Premalo zaužitih proteinov lahko oslabi kosti in s tem poveča tveganje za zlome.
Zaostanek v rasti pri otrocih
Nezadosten vnos beljakovin lahko pri otrocih upočasni rast. Zaostajanje v rasti je pravzaprav eden od najpogostejših znakov podhranjenosti pri otrocih. Leta 2020 je imelo več kot 149 milijonov otrok upočasnjeno rast. Pri otrocih, ki ne uživajo redno dovolj beljakovin, je lahko verjetnost za upočasnjeno rast štirikrat večja.
Povečano tveganje za hude okužbe
Pomanjkanje beljakovin lahko negativno vpliva tudi na imunski sistem: uživanje zadostne količine beljakovin je pomembno za izgradnjo protiteles, ta proizvajajo bele krvničke, ki pomagajo v boju proti okužbam.
Študija iz leta 2013, opravljena pri moških športnikih, ki so se ukvarjali z visoko intenzivno vadbo, je pokazala, da so imeli udeleženci, ki so uživali prehrano z visoko vsebnostjo beljakovin, manj okužb zgornjih dihalnih poti kot športniki, ki so uživali prehrano z nizko vsebnostjo beljakovin. Pomembno pa je opozoriti, da je za popolno razumevanje povezave med pomanjkanjem beljakovin in okužbami potrebnih več raziskav.
Večji apetit in vnos kalorij
Beljakovine vplivajo na občutek sitosti. Če ne zaužijemo dovolj beljakovin, skuša telo obnoviti stanje beljakovin tako, da poveča apetit. To lahko privede do uživanja živil z visoko vsebnostjo ogljikovih hidratov in maščob, da bi nadomestilo pomanjkanje beljakovin, kar je znano kot hipoteza beljakovinskega vzvoda. Vendar živila z veliko ogljikovih hidratov in maščob niso tako nasitna kot živila z visoko vsebnostjo beljakovin. Sčasoma lahko to privede do uživanja prevelikih količin kalorij, kar povzroči nenamerno povečanje telesne teže in debelost.
Če se pogosto počutite lačne, poskusite v svojo prehrano dodati živila z visoko vsebnostjo beljakovin.
Potrebe po beljakovinah
Poleg nosečnic in doječih mater imajo povečane potrebe po beljakovinah tudi starejši odrasli ter telesno aktivnejši, še posebej športniki. Povečane potrebe pa so lahko tudi ob restriktivnih vrstah prehranjevanja, pri kadilcih, uživalcih alkohola, ljudeh, ki uživajo nekatere zdravilne učinkovine (npr. paracetamol) …
Kronično bolni in starejši potrebujejo nekoliko večje količine beljakovin (1,2 g/kg) za vzdrževanje normalne mišične mase in moči; razlog za to je slabša absorpcija hranil iz prebavil. Priporočljivo je, da beljakovine vključijo v vse dnevne obroke, saj s tem lažje pokrijejo nekoliko višje (od 20 do 30 g) dnevne potrebe po njih.
Vira:
- https://www.healthline.com/nutrition/protein-deficiency-symptoms#appetite
- https://www.prehrana.si/sestavine-zivil/beljakovine
