Zgodi se najboljšim, vlečnim konjem, tistim, ki dajejo vse od sebe, ob tem pa si ne vzamejo časa, da bi poslušati svoje telo. Zgodi se ljudem, ki so bili na vrhu sveta. Prekipevali so od energije, potem pa naenkrat niso mogli več do stranišča. To je le eden od mnogoterih obrazov izgorelosti. Kaj pa sploh je izgorelost in kako jo zdravimo?
“Če greste na Triglav, boste nekaj dni po vzponu utrujeni, mišice bodo razbolele. Telo se mora regenerirati in obnoviti svoje zaloge. Ko umske in telesne napore doživljamo tako dolgotrajno, da se telesu vmes ne uspe regenerirati, sledijo kronične posledice. Telo pač nekje popusti,” psihoterapevtka Tina Bončina, dr. med., opiše izgorelost, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija opredeljuje kot sindrom kroničnega stresa oziroma kot izgorelost na delovnem mestu. Vendarle pa je to zelo omejena definicija precej bolj kompleksnega stanja.
Izgorelost je sicer lahko delno ali v večini posledica pritiskov in odnosov na delovnem mestu. Toda pri tem se je bistveno vprašati, zakaj to na posameznika vpliva tako močno, da izgori.
Strupeni odnosi, previsoke zahteve in karierna obremenjenost so sprožilec, podobno kot so to lahko tudi odnosi in težave v zasebnem okolju. A ta sprožilec se aktivira, le če posamezniku njegova osebnostna struktura dopušča, da šefu, sodelavcem, strankam, pa tudi svojim bližnjim ne zna reči ne. Če človek ne zna postaviti svojih osebnih meja, jih zato številni prestopajo. Pokopavati ga začne, ko se dokazuje vsem drugim, nase in na svoje potrebe pa pozabi.
Znaki izgorelosti
Človeško telo je dobro opremljeno za velike čustvene in telesne napore. Kadar koli smo močno aktivirani (v stresu), nas med drugim brani nadledvična žleza z izločanjem adrenalina in pozneje kortizola. Slednji v telesu sproži pomembne procese, pojasni Tina Bončina: »Poviša raven sladkorja ter frekvenco dihanja in bitja srca. Telesu tako da energijo in kri preusmeri v dele telesa, ki jo najbolj potrebujejo. V tem primeru so to mišice, saj telo pričakuje, da bomo trdo delali, se borili ali bežali.«
Če je nadledvična žleza v neprestanem pogonu oziroma je ekstremno obremenjena, tudi sama postane utrujena, zaradi česar začne nepravilno delovati.
Z izgorelostjo je pogosto neločljivo povezana tudi daljša odsotnost z dela. Zdravljenje je dolgotrajno, zahteva celega človeka in lahko načne tudi finančno stabilnost posameznika. Dodatno zavarovanje za hude bolezni med drugim vključuje tudi zavarovanje za posledice stresa, anksioznosti, depresije in izgorelosti, ki poskrbi za daljše odsotnosti in strokovne obravnave.
Izgorelosti ne morete pridelati v enem mesecu.
Znaki izgorelosti se začnejo kazati po daljšem obdobju težkih delovnih in čustvenih obremenitev ter vztrajanja v odnosih, ki izčrpavajo – v službi in zasebno. Zmotno je torej prepričanje, da je izgorelost izključno posledica pretiranega dela.
V nadaljevanju pa preberite še, kakšni so vzroki za izgorelost, različne stopnje in simptomi ter tudi kakšno je zdravljenje.
