Potem ko se je konec septembra po Dalmaciji razširil nevarni oslovski kašelj, so od takrat na Hrvaškem zabeležili že 240 primerov te zelo nalezljive bolezen dihal, ki je za novorojenčke in dojenčke lahko usodna.
“Število prijavljenih primerov oslovskega kašlja še naprej narašča, predvsem v Zagrebu in Splitsko-dalmatinski županiji,” je za hrvaški portal N1 dejal Bernard Kaić, specialist epidemiologije na Hrvaškem inštitutu za javno zdravje.
Da se bolezen hitro širi pove podatek, da je na območju Zagreba že 48 obolelih, še pred sedmimi dnevi jih je bilo 16. Najhuje pa je v Splitu, kjer so konec oktobra zabeležili 125 primerov okužbe. Med obolelimi je največ osnovnošolcev, največja incidenca, torej število obolelih med njimi, je trinajstletnikov, zbolelo je tudi veliko novorojenčkov, je poudaril Kaič.
Izjemno nalezljiva bolezen
Oslovski kašelj prepoznamo po specifičnem hripavem, včasih piskajočem kašlju, ostali simptomi pa so podobni prehladu. Letno je na svetu okrog 50 milijonov primerov oslovskega kašlja, od tega jih umre pol milijona. Bakterije v ustih, nosu in grlu okuženega z oslovskim kašljem so izjemno nalezljive in se hitro širijo, torej se prenašajo s človeka na človeka kapljično.
Najbolj prizadene dojenčke
Oslovski kašelj (pertussis) je bakterijska okužba dihal, ki povzroča hude napade kašlja. Oslovski kašelj najbolj prizadene dojenčke do šestega meseca starosti. “Ob tem je potrebno vedeti, da mnogi dojenčki z oslovskim kašljem sploh ne kašljajo, ampak lahko samo prenehajo dihati in pomodrijo,” navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Majhni dojenčki imajo največje tveganje za resne zaplete kot so pljučnica, bolezen možganov (encefalopatija), težave z dihanjem in večkrat potrebujejo bolnišnično zdravljenje, lahko pa zaradi oslovskega kašlja celo umrejo. “Bolezen kroži tudi v Sloveniji, kjer vsako leto beležimo primere bolnih dojenčkov, mlajših od treh mesecev, ter starejših otrok in tudi odraslih oseb,” dodajajo na NIJZ.
Po zadnjih podatkih za leto 2021 je bilo v Sloveniji prijavljenih šest primerov oslovskega kašlja. V zadnjem desetletju so največ primerov – skoraj 400 – potrdili leta 2014.
Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje proti oslovskemu kašlju je v Sloveniji vključeno v obvezni program cepljenja.
Tako kot na Hrvaškem, je tudi v Sloveniji je precepljenost po epidemiji upadla – s približno 95 na zgolj 89 odstotkov. Poleg prestolnice je najnižja na območjih Novega mesta in Kopra, torej prav v občinah, ki mejita na Hrvaško.
