Povečano število primerov so zaznali že lani in se nadaljuje tudi letos. Do zdaj je zaradi okužbe umrlo pet ljudi, poroča CNN.
Papagajsko vročico povzroča okužba z bakterijo Chlamydia psittaci. NIJZ navaja, da je bolezen, s katero so lahko okužene vse vrste ptic in perjadi, razširjena po vsem svetu. Ljudje se okužijo predvsem z vdihavanjem delcev posušenih izločkov ptic, redko pa se okužba prenese iz človeka na človeka. Ameriški Center za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (Centers for Disease Control and Prevention, CDC) pa piše, da ljudje lahko zbolijo tudi, če jih okužena ptica ugrizne, ali če pride do stika med ptičjim kljunom in človeškimi usti. Z zaužitjem okužene živali pa se človek ne more okužiti.
Potek bolezni
Po podatkih NIJZ je čas od okužbe do začetka bolezni običajno sedem do 15 dni. Začetek je nenaden, z mrzlico in visoko vročino. Bolnik ima močan glavobol, bolečine v mišicah vratu in hrbta, nadležen kašelj s sluzastim izmečkom, ki je lahko tudi krvavkast, težave z dihanjem, možen je izpuščaj po koži. Lahko se pojavijo tudi motnje zavesti, prebavne težave, pri nekaterih tudi zlatenica. Zlasti pri bolnikih z okvaro srčne zaklopke je možno vnetje srčne mišice. Okužba se zdravi z antibiotiki.
Pojavnost v Evropi
V sosednji Avstriji se običajno pojavita po dva primera te bolezni, lani so imeli 14 potrjenih primerov in letos do 04. marca še še štiri letos. Okužbe med seboj niso povezane, noben od posameznikov tudi ni poročal o potovanju v tujino ali o stiku z divjimi pticami.
Na Danskem na leto zabeležijo med 15 in 30 primeri okužb, večinoma pri ljudeh, ki imajo hišne ali ljubiteljske ptice, kot so denimo tekmovalni golobi. Letos do 27. februarja so poročali o 23 primerih okužb, vendar zdravstveni delavci domnevajo, da je število v resnici še veliko višje, piše SZO.
17 okuženih je potrebovalo hospitalizacijo, 15 jih je imelo pljučnico, štirje so umrli. Vsaj ena od oseb s potrjeno okužbo je bolezen dobila od hišne ptice. 12 oseb s potrjeno okužbo je navedlo, da so bili v stiku z divjimi pticami, predvsem preko ptičjih krmilnic.
V Nemčiji so imeli lani potrjenih 14 primerov bolezni, letos še pet. Skoraj vse osebe so imele pljučnico, 16 je bilo hospitaliziranih. Pet oseb od 19-ih (skupaj lani in letos) je poročalo izpostavljenost bolnim hišnim pticam ali piščancem.
Na Švedskem so konec lanskega leta poročali o 26 primerih papagajske mrzlice, letos so jih zabeležili še 13.
Na Nizozemskem je bilo od decembra lani do konca februarja letos potrjenih 21 primerov bolezni, običajno imajo po devet primerov na leto. Vse na Nizozemskem okužene osebe so bile hospitalizirane, ena je umrla. Sedem oseb je povedalo, da so bili v stiku z iztrebki domačih ptic, šest pa z iztrebki divjih ptic.
SZO še naprej spremlja izbruhe okužb papagajske mrzlice. Zdravnike spodbujajo, da naj bodo pozorni na okužbo. Lastnike hišnih ptic in delavce, ki so pogosto v stiku z domačimi ali divjimi pticami in perjadjo, pa opozarjajo, da morajo skrbeti za dobro higieno rok.
Vira:
